<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 408/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.408.2019

Evidenčna številka:VSL00020717
Datum odločbe:01.03.2019
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), mag. Nataša Ložina (poroč.), Polona Marjetič Zemljič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - trditveno in dokazno breme

Jedro

Predlagateljici trditev in konkretiziranih navedb o podanem vsiljevanju in zalezovanju nasprotnega udeleženca nista podali, zato ukrepov tudi ni mogoče utemeljiti s prvič v pritožbi podanimi navedbami, da prva predlagateljica živi v strahu, da si ne upa iz šole do avtobusne postaje, da jo je strah, da bi nasprotnega udeleženca srečala, da jo bo zalezoval oziroma celo ugrabil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu prepovedalo objavljanje osebnih podatkov obeh predlagateljic, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in zasebnih zapisov, ki se nanašajo nanju, kot je to podrobneje navedeno v I. točki izreka. V preostalem delu je zavrnilo predlog predlagateljic, da se nasprotnemu udeležencu izrečejo: prepoved vstopa v hišo, v kateri predlagateljici živita, prepoved zadrževati se v bližini hiše, prepoved zadrževati in približevati se krajem, kjer se običajno nahaja predlagateljica, vse najmanj na razdalji 200 metrov, prepoved zadrževati in približevati se krajem, kjer se običajno nahaja druga predlagateljica, vse najmanj na razdalji 200 metrov, prepoved navezovati stike z žrtvama na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, ter prepoved vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvama, vse za čas 12 mesecev (II. točka izreka). Za primer kršitve obveznosti iz I. točke izreka je sodišče nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 500 EUR, v preostalem delu (do predlagane višine izrečene denarne kazni v višini 1.000 EUR za vsako posamično kršitev) je predlog zavrnilo. Za primer kršitve je izreklo, da bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo denarno kazen, višjo kot v izpodbijanem sklepu, za primer, če bo tudi v nadaljevanju kršil navedene ukrepe, in se sklicevalo na drugi in tretji odstavek 226. člena ZIZ (III. točka izreka). Ugovor oziroma pritožba zoper sklep ne zadržita njegove izvršitve (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagateljici, in sicer zoper II. in III. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z Zakonom o nepravdnem postopku (ZNP), ter pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep spremeni tako, da njunemu predlogu v celoti ugodi, podrejeno, da v izpodbijanih točkah sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da sodišče zmotno ni prepoznalo psihičnega nasilja tudi v smeri vsiljevanja nasprotnega udeleženca predlagateljicama ter njegovega zalezovanja, kar prav tako predstavlja psihično nasilje, ki ga je treba preprečiti. Tudi iz ocene ogroženosti izhaja, da je treba očetu dati jasno informacijo, da naj s škodljivimi dejanji preneha. Sodišče v 7. točki obrazložitve celotno zadevo obravnava kot družinsko problematiko, vključno s sržem problema v nerešenem kompleksnem odnosu med staršema, čemur predlagateljici ugovarjata. Ocena ogroženosti namreč jasno pove, da je oče sam poskrbel, da ima hči do njega negativen odnos. Druga predlagateljica ves čas deluje v korist in zaščito otroka pred nepremišljenim in nedopustnim ravnanjem nasprotnega udeleženca.

3. Prvi predlagateljici bi bilo treba prisluhniti in upoštevati njeno mnenje oziroma izraženo voljo. Iz dokumentacije v spisu jasno izhaja, da prva predlagateljica stika zavrača in jih ne želi. V skladu z določbo 22g. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) sodišče pri odločanju v postopkih iz tega zakona upošteva tudi otrokovo mnenje. Iz ocene ogroženosti CSD jasno izhaja, da je prva predlagateljica svoje mnenje izrazila in pojasnila, da si stikov ne želi. Tudi CSD meni, da A. lahko izraža svojo voljo in se ne morejo sprejemati odločitve mimo nje. Odpor prve predlagateljice do stikov je prevelik in nasprotni udeleženec je tisti, ki povzroča nepopravljivo škodo na zdravju otroka. Vsakršno vključevanje nasprotnega udeleženca v življenje prve predlagateljice je obremenjujoče in povzroča škodo, stike je treba preprečiti.

4. Neustrezno je, da sodišče odločitev veže na predhodne sodbe in na zapisnik CSD z dne 6. 4. 2018. Dogodki, ki negativno vplivajo na obe predlagateljici, so se začeli oziroma močno stopnjevali kasneje. Nasprotni udeleženec se vtika v vse sfere življenja predlagateljic, ju zalezuje, se giba na mestih, kamor zahajata. Sodišče ni upoštevalo dogodka, pojasnjenega v predlogu, ko je nasprotni udeleženec na silo želel izsiliti stik, stal pred hišo predlagateljic in klical policijo. Nasprotni udeleženec povzroča psihične težave tudi s predlogom o posvojitvi hčerke, pritiska na obe predlagateljici in zahteva stike s prvo predlagateljico, podal je celo predlog za izvršbo na Okrajno sodišče v Črnomlju, čeprav je prva predlagateljica svoje mnenje, v katerem zavrača stike, izrazila številnim strokovnjakom. Dne 14. 12. 2018 je bila prva predlagateljica zaradi stresnega dogodka in posledic na dan 8. 12. 2018, ko je nasprotni udeleženec prišel na dom ponjo za stike, na obravnavi pri klinični psihologinji. Že telefonski klici nasprotnega udeleženca so obremenjujoči in prvi predlagateljici povzročajo stres. Živi v strahu, sama si ne upa iz šole do avtobusne postaje, strah jo je, da bi nasprotnega udeleženca srečala, da jo bo zalezoval, ugrabil. Strah jo je, da bo na stike morala iti, da jo bodo na silo odpeljali. Strah jo je tudi ponavljajočih se dogodkov pri njemu. V preteklosti je imel nasprotni udeleženec že izrečen ukrep prepovedi približevanja. Prva predlagateljica trpi in njeno psihično ravnovesje je porušeno še danes. Druga predlagateljica meni, da sodišče ni upoštevalo, da je zaradi vseh dogodkov, zaradi katerih A. trpi, potreben čas, ki ga sodišče v izpodbijanem sklepu ni zagotovilo. Skrb vzbujajoče dejstvo je, da ima prva predlagateljica samomorilne misli, po mnenju klinične psihologinje M. S. ji je treba zagotoviti čimbolj stabilno in varno okolje brez večjih stresnih dejavnikov, zato je nujno potreben ukrep sodišča. Predlagateljici sta predlagali ukrepe, ki bi lahko preprečili dodatno stisko za obdobje 12 mesecev, da se stanje normalizira.

5. Druga predlagateljica pojasnjuje, da sama zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ne spi, je stalno nervozna, ne more se koncentrirati, joče, je utrujena, ima bolečine v želodcu in prejema zdravila, spremenjen ima menstrualni ciklus, je v stalnem strahu za hčer in zase ter pod stalnim stresom. Zdravi se tudi zaradi nepravilnega delovanja ščitnice kot posledice stresnih dogodkov. Nasprotni udeleženec je obema predlagateljicama povzročil psihično nasilje.

6. Predlagateljici v zvezi s III. točko izreka navajata, da je sodišče denarno kazen znižalo in ni odločilo, da se kazen izreče za vsak posamični ukrep. Svoje odločitve glede zavrnitve predloga v tej smeri ni obrazložilo in je ni mogoče preizkusiti. Znesek 500 EUR je po mnenju predlagateljic prenizek, prav tako mora biti določeno, da bo denarna kazen izrečena za vsako posamično dejanje. Prvostopenjsko sodišče tudi ni odločilo o stroških postopka.

7. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bilo z ravnanjem nasprotnega udeleženca (objavo osebnih podatkov predlagateljic, dokumentov iz sodnih sodnih spisov in osebnih zapisov) podano psihično nasilje v smislu 5. točke 3. člena ZPND in je predlogu predlagateljic delno ugodilo,1 glede ostalih predlaganih ukrepov, glede katerih je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo, pa je zaključilo, da katerakoli druga nasilna dejanja (razen objave osebnih podatkov predlagateljic) niso ne zatrjevana in ne izkazana.

10. Predlagateljici neutemeljeno navajata, da sodišče zmotno ni prepoznalo psihičnega nasilja tudi v smeri vsiljevanja nasprotnega udeleženca ter njegovega zalezovanja, saj je bila glede tega podana le pavšalna trditev predlagateljic, brez kakršnekoli konkretizacije in v tem smislu nista opisali niti enega dogodka. Edini dogodek (poleg objave osebnih podatkov), ki je bil opisan, je bil dogodek dne 8. 12. 2018, glede katerega sta zatrjevali vsiljevanje stikov. Navedeni dogodek predlagateljici izpostavljata tudi v pritožbi, vendar neutemeljeno. Navajata, da je nasprotni udeleženec na silo želel izsiliti stike, da je klical policijo in je podal celo predlog za izvršbo. Ravnanja nasprotnega udeleženca, do katerega je upravičen po pravnomočni odločbi o stikih, ter vložitve predloga za izvršbo ni mogoče opredeliti kot nasilja po ZPND, zato iz tega razloga ni mogoče izreči predlaganih ukrepov. Vprašanje ugotovitve največje koristi otroka in določitve stikov ne more biti stvar tega postopka, glede na to, da je o tem že pravnomočno odločeno v matičnem družinskem postopku. Vsa zatrjevanja, da je stike treba preprečiti in v zvezi s tem podane navedbe, kako prvo predlagateljico obremenjujejo že telefonski stiki, zato ne morejo biti podlaga za izrek ukrepov po ZPND. Drugačno ureditev stikov lahko predlagateljici dosežeta le na matičnem področju.

11. Neutemeljeno je opozarjanje predlagateljic na 22g. člen ZPND glede upoštevanja otrokovega mnenja v tem postopku. Predlagateljici izkazujeta, da prva predlagateljica stike zavrača, vendar, kot že navedeno, to ne more biti predmet presoje v tem, temveč v matičnem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno pri odločitvi upoštevalo predhodne sodbe in zapisnik CSD z dne 6. 4. 2018, upoštevalo pa je tudi kasnejši dopis CSD ... z dne 17. 10. 2018 ter poročilo o oceni ogroženosti CSD ... z dne 22. 1. 2019. Kot že navedeno, je neutemeljeno opozarjanje na dogodek, ko ni prišlo do predvidenega stika in je nasprotni udeleženec klical policijo. Sodišče druge stopnje verjame, da je bil za prvo predlagateljico dogodek dne 8. 12. 2018 stresen in da prvi predlagateljici tudi predlog za posvojitev povzroča psihične težave, vendar glede na pravnomočno odločitev o stikih v matičnem postopku, ta dejstva za izrek ukrepov, glede katerih je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo, ne zadoščajo. Pritožbene navedbe, s katerimi predlagateljici utemeljujeta potrebo po izdaji predlaganih ukrepov zaradi zahtev nasprotnega udeleženca za stike s prvo predlagateljico, tako niso utemeljene.

12. Kot je bilo že obrazloženo, predlagateljici trditev in konkretiziranih navedb o podanem vsiljevanju in zalezovanju nasprotnega udeleženca nista podali, zato ukrepov tudi ni mogoče utemeljiti s prvič v pritožbi podanimi navedbami, da prva predlagateljica živi v strahu, da si ne upa iz šole do avtobusne postaje, da jo je strah, da bi nasprotnega udeleženca srečala, da jo bo zalezoval oziroma celo ugrabil.

13. Druga predlagateljica v pritožbi podrobneje pojasnjuje, kako je tudi njej nasprotni udeleženec povzročil psihično nasilje. Sodišče prve stopnje je psihično nasilje ugotovilo (zaradi objave osebnih podatkov), niso pa bila zatrjevana in izkazana kakšna druga nasilna dejanja, zato je odločitev o zavrnitvi predloga v II. točki izreka izpodbijanega sklepa glede obeh predlagateljic pravilna. Pravilni pa so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da je srž problema v nerešenem kompleksnem odnosu med staršema in se na tovrstne razloge sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje sklicuje.

14. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki v zvezi s III. točko izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče je denarno kazen določilo v skladu z 22č. členom ZPND, tj. v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo, o izvršbi glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti (v skladu z 226. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Neutemeljeno je zatrjevanje, da bi sodišče moralo posebej izreči kazen za vsako posamično kršitev. Sodišče je pravilno izreklo denarno kazen za primer kršitve obveznosti iz I. točke izreka sklepa. V primeru, da bo do kršitve prišlo, bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo denarno kazen, višjo kot v prvem sklepu, za primer, če bo nasprotni udeleženec tudi v nadaljevanju kršil navedene ukrepe. Znesek denarne kazni glede na dohodke nasprotnega udeleženca ni prenizek, v primeru kršitve pa bo v nadaljevanju določena višja denarna kazen. Iz razlogov sodišča glede ugodilnega dela odločitve o denarni kazni so razvidni tudi razlogi za zavrnitev predloga za izrek denarne kazni v preostalem delu in je bilo odločitev mogoče preizkusiti.

15. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodišče (zmotno) ni odločilo o stroških postopka. Sodišču o stroških ni bilo treba odločiti, saj ti niso bili priglašeni.

16. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

17. Predlagateljici sta kot strošek pritožbenega postopka priglasili sodno takso. Ker je v postopkih po ZPND žrtev oproščena plačila sodnih taks (7. točka 22a. člena ZPND), nasprotni udeleženec pa stroškov ni priglasil, je odločitev o pritožbenih stroških odpadla.

-------------------------------
1 Nasprotni udeleženec je glede ugodilnega dela vložil ugovor, o katerem je sodišče odločilo s sklepom z dne 21. 2. 2019, ni pa se še iztekel rok za pritožbo zoper ta sklep. Ugodilni del izpodbijanega sklepa tako ni predmet tega preizkusa sodišča druge stopnje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 22g

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3OTc2