<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 219/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.219.2019

Evidenčna številka:VSL00020185
Datum odločbe:20.02.2019
Senat, sodnik posameznik:Majda Irt (preds.), Mojca Hribernik (poroč.), dr. Peter Rudolf
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:postopek za zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - postopek za dovolitev nujne poti - potrebna potna povezava z javno potjo - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - nastavitev ovire - onemogočen prehod - onemogočitev dostopa do nepremičnine

Jedro

Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški

Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da predlagateljica verjetnosti svoje terjatve ni izkazala že iz razloga, ker njena parcela vzdolž zahodne meje meji z javno potjo, kar ji omogoča dostop do javne poti neposredno z njene parcele.

Dejstvo, da parcela predlagateljice meji z javno potjo, samo po sebi še ne izkazuje, da terjatev predlagateljice ne obstoji. Sodišče prve stopnje mora še ugotoviti, ali je takšna povezava sploh izvedljiva, in če je, s kakšnimi stroški je povezana. Šele nato bo lahko ocenilo, ali je predlagateljica svojo terjatev, s stopnjo verjetnosti, izkazala.

Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se nasprotnim udeležencem naloži, da so do pravnomočne odločitve v tem postopku, dolžni odstraniti postavljene betonske robnike z meje med parcelo št. 32 ter parcelo št. 31, obe k.o. X in dopustiti vožnjo ter hojo z vsemi vozili preko parcele št. 32 k.o. X, vse za potrebe dostopa do javne ceste lastnika nepremičnine parcele št. 31 k.o. X; odločilo, da jim bo v primeru, da ne bodo ravnali v skladu z odredbo, sodišče nerazdelno izreklo denarno kazen v višini 4.000,00 EUR, v primeru ponovne kršitve pa izreklo novo poostreno kazen; odločilo, da so nasprotni udeleženci dolžni povrniti predlagateljici vse stroške tega postopka.

2. Zoper odločitev je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve procesnih pravil in napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpostavlja, da je sodišče že dne 26. 6. 2018 postavilo sodne izvedence geodetske stroke, gradbene stroke in cestnoprometne stroke, ki pa svojih mnenj še niso izdelali, če bi jih, bi bila odločitev sodišča prve stopnje nedvomno drugačna. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev predlagateljice ne obstoji, saj naj bi vzdolž celotne zahodne meje parcele št. 31 potekala javna pot, kar pomeni, da ima predlagateljica dostop do javne poti neposredno s svoje parcele. Kljub temu, da nepremičnina leži ob javni cesti, nima funkcionalnega dostopa, predlagateljica je ne more normalno uporabljati, saj do nje ne more dostopati s svojim avtomobilom, kar je danes osnovna civilizacijska potreba. Predlagateljica je pri Direkciji Republiki Slovenije za infrastrukturo (DRI), zaprosila za predhodno mnenje za izgradnjo novega priključka na cesto, vendar je iz prejete obrazložitve vidno, da so pogoji za njegovo izgradnjo taki, da jih glede na konkretno situacijo, ni mogoče zagotoviti. Predložila je tudi izvedensko mnenje dr. P. P., iz katerega izhaja, da morebitna alternativna dovozna pot ne zagotavlja pogojev za varen uvoz s ceste in bi bila taka priključitev na glavno cesto z vidika varnosti nesprejemljiva. Tudi, če bi obstajale tehnične možnosti, da bi si predlagateljica zgradila nov dostop, bi bila gradnja take poti povezana z nesorazmernimi stroški. Nerazumljiva je navedba sodišča, da bi predlagateljica lahko skrajšala robnik in ograjo na svoji nepremičnini, saj to tehnično ni mogoče, kar je razvidno že iz navedenega stališča DRI in izvedenskega mnenja dr. P. P. Od kod sodišču vedenje in tehnično znanje, da bi si predlagateljica lahko zgradila lastni priključek, ni jasno. Če bi bilo to mogoče, bi predlagateljica to nedvomno že storila in se izognila stresu s tem postopkom. Tudi njene situacije ni mogoče enačiti s situacijo v urejenih blokovskih naseljih ali v Murglah, saj tam obstajajo urejena parkirišča za stanovalce, medtem ko tega predlagateljica nima. Verjetnost svoje terjatve je tako predlagateljica nedvomno izkazala. Tudi ni jasno, iz katerih razlogov sodišče meni, da bi predlagateljica s svojim predlogom prekomerno posegla v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev. Parcela št. 32 v naravi predstavlja asfaltirano dostopno pot, ki je bila pridobljena od prejšnjega lastnika (S.) prav iz razloga, da se zagotovi dostop do nepremičnin vseh udeležencev tega postopka. Po tej poti je dolga leta, vse do razveze zakonske zveze s prvim nasprotnim udeležencem, dostopala tudi predlagateljica. Sporno pot bi prevozila samo v dolžini nekaj metrov, celotno pa bi uporabila samo nekajkrat letno, ko bi morala izprazniti čistilno napravo, kar nikakor ne more predstavljati prekomernega posega v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev. Napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala nastanka težko nadomestljive škode. Podrobno je opisala, da ne more dostopati do lastne hiše z avtomobilom, tudi ne do čistilne naprave, ki jo je nujno potrebno nekajkrat na leto izprazniti. Svoj avtomobil mora ustavljati na glavni cesti, kar je zelo nevarno, predvsem ob dejstvu, da ima štiri majhne otroke, tako da je normalno življenje brez uporabe avtomobila, dejansko nemogoče. Sodišče pa to potrebo označi za luksuz. Vse pogoje za izdajo začasne odredbe je predlagateljica izkazala, in tudi ni mogoče razumeti, zakaj bi nasprotne udeležence motilo, da bi predlagateljica še naprej dostopala do svoje hiše po dostopni cesti, ki je bila kupljena prav za ta namen.

3. Nasprotni udeleženci so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da predlagateljica verjetnosti svoje terjatve ni izkazala že iz razloga, ker njena parcela (parc. št. 31 k.o. X) vzdolž zahodne meje meji z javno potjo, kar ji omogoča dostop do javne poti neposredno z njene parcele. Gre za regionalno cesto ..., po neprerekanih trditev v upravljanju Republike Slovenije. Nedvomno (varnega) dostopa nanjo ni mogoče urejati brez ustreznih dovoljenj, tudi če bi ta obstajala, pa je potrebno ugotoviti, ali bi bila (nova) zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Sodišče namreč dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (88. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Tega se očitno zaveda tudi sodišče prve stopnje, ko pojasni, da bo v nadaljevanju postopka preverjalo ali si predlagateljica res lahko zagotovi dodatni dostop do svoje nepremičnine in če je to možno, ali je to povezano z nesorazmernimi stroški. Odločitev sodišča prve stopnje je tako v tem obsegu tudi sama s seboj v nasprotju.

6. Dejstvo, da parcela predlagateljice meji z javno potjo, zato samo po sebi še ne izkazuje, da terjatev predlagateljice ne obstoji. Sodišče prve stopnje mora še ugotoviti, ali je takšna povezava sploh izvedljiva1, in če je, s kakšnimi stroški je povezana. Šele nato bo lahko ocenilo, ali je predlagateljica svojo terjatev, s stopnjo verjetnosti, izkazala (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanja - ZIZ).

7. Predlagateljica predlaga izdajo ureditvene regulacijske (začasne) odredbe, saj z njo zahteva varstvo obstoječega stanja. Stranka lahko z ureditveno začasno odredbo uspe, če je začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo, zaradi nastanka nenadomestljive škode ali hudega nasilja, ne bi ostalo brez pomena, pri čemer je potrebno tehtati tudi interese nasprotne stranke. Napačna je ocena sodišča prve stopnje, da predlagateljici s tem, ko nima več dostopa z avtomobilom do svoje nepremičnine (stanovanjske hiše v kateri živi z družino), ne nastaja težko nadomestljiva škoda, saj ji ostaja peš dostop, vse ostalo pa je luksuz. Prav ima pritožba, da dostopanja do stanovanjske hiše z osebnim vozilom, v današnjih časih ni mogoče označiti za luksuz, še posebej v konkretnem primeru. Predlagateljica v hiši živi z možem in štirimi majhnimi otroki2, vozilo mora ustavljati ob glavni cesti, kar je nedvomno zelo nevarno. Sicer pa se je sodna praksa že večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše3. Takšna je tudi situacija v konkretnem primeru, saj je v tej fazi postopka pot, na kateri so postavljene ovire, edini dostop do hiše predlagateljice za vsa prevozna sredstva. Da s preprečitvijo njene uporabe predlagateljici nastaja nenadomestljiva škoda (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), za pritožbeno sodišče ni sporno.

8. Kot bi bilo še razumeti razloge sodišča prve stopnje (36. točka obrazložitve), predlagateljica tudi ni izkazala, da nasprotni udeleženci z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpeli hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale njej (3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Takšnega zaključka pritožbeno sodišče ne sprejema. Leta obstoječa in tudi s strani predlagateljice uporabljana pot, predstavlja edino dostopno pot s prevoznimi sredstvi do stanovanjske hiše predlagateljice. Zakaj naj bi nadaljnja (zaenkrat začasna) uporaba poti s strani predlagateljice, za nasprotne udeležence predstavljala hujše neugodne posledice od tistih, ki bi nastale predlagateljici brez izdaje začasne odredbe, pritožbenemu sodišču ni jasno. Večjih težav z odstranitvijo robnikov ne bi smelo biti, dostop do svojih nepremičnin pa bi nasprotni udeleženci tudi še vedno imeli.

9. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodili, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in 15. členom ZIZ). Glede na povedano posebni napotki sodišču prve stopnje za postopanje v nadaljevanju postopka, niso potrebni.

10. Ker je odločitev o pritožbenih stroških postopka zavarovanja povezana z uspehom z glavnim zahtevkom (in potrebnostjo teh stroškov), je pritožbeno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Iz Predhodnega mnenja o novem cestnem priključku za dostop do parcele št. 31 k.o. X, RS Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije RS za infrastrukturo, z dne 2. 3. 2016 (priloga A6), izhaja, da širitev obstoječega cestnega priključka (v parcelo predlagateljice, kot to predlagajo nasprotni udeleženci), ni dovoljena, iz izvedenskega mnenja dr. P. P., ki predstavlja del trditvene podlage predlagateljice, pa, da tudi ni (varnih) pogojev za izvedbo dodatnega priključka na javno cesto.
2 Ob vložitvi predloga starimi 2, 4 in 8 let, med postopkom pa je rodila še enega otroka.
3 Primerjaj odločbe VSL II Cp 2494/2017, II Cp 2856/2015, II Cp 67/2015 in druge.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/2
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 88

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3Njcy