Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1166cT1tbmVuamUlMjBvdHJva2ElMjAmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDA=

Dokument: VSL Sodba in sklep IV Cp 1267/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.08.2018

Institut: razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - preživljanje mladoletnega otroka - pravica do osebnih stikov z otrokom - stiki v korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - izvedensko mnenje - volja otroka - varovanje koristi otroka

Jedro: Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 706/2009 z dne 3. 12. 2009 navedlo, da pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (tako imenovana kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (tako imenovana dolgoročna korist).

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1503/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.08.2018

Institut: nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - bistveno spremenjene okoliščine

Jedro: Zatrjevana spremenjena okoliščina, da toženec stike onemogoča, se je v dokaznem postopku izkazala za neresnično. S strani tožnice zatrjevani alkoholizem dedka v toženčevi družini je okoliščina, ki naj bi po tožničinih navedbah obstajala že ob sklepanju sodne poravnave. Pravilno je sodišče... prve stopnje poudarilo, da kot bistveno spremenjene okoliščine ni mogoče upoštevati niti selitve tožnice k novemu partnerju, niti njene nosečnosti oziroma rojstva otroka v tej zvezi.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1324/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.08.2018

Institut: razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - ureditev stikov - določitev preživnine - otrokova korist - izvedensko mnenje - mnenje otroka - preživninske obveznosti staršev do otrok - sposobnosti preživninskega zavezanca - časovne meje pravnomočnosti - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku

Jedro: Deklica je bila s sodno poravnavo zaupana v skupno starševstvo, ki zaradi napetosti in sovražnega odnosa med staršema deklici ni več v korist. Obe izvedenki sta ugotovili, da so lastnosti obeh staršev take, da imata oba ustrezne starševske kapacitete in nobeden od njiju zaradi svojih... osebnih lastnosti kot roditelj ni neprimeren. Vendar sta menili obe izvedenki, da bi bilo bolje, če bi imela deklica v prihodnje domicil pri materi, z očetom pa bi imela natančno določene stike. Dodelitev deklice materi bi po mnenju izvedenke B. na deklico pozitivno vplivala v smislu večje psihološke stabilnosti in razbremenitve, dodelitev očetu pa bi bila zanjo čustvena obremenitev, še večja depresivnost oziroma dodatna čustvena nestabilizacija. Pomembno je tudi, da je deklica izrazila svojo željo in bi predodelitev očetu pomenilo, da se dekličine želje ne upošteva in da njeno mnenje ni vredno. Sodišče je pri dokaznem ocenjevanju izvedenskega mnenja kot bistveno upoštevalo tudi, da je izvedenka ugotovilo, da deklica materi zaupa o svojih čustvih in občutkih in stiskah, očetu pa se tega ne upa storiti. Poleg tega se A. v očetovi družini ne počuti sprejeto in se ne počuti kot del družine, je pa izvedenka izrazila optimizem, da bi se to lahko popravilo z rednim izvajanjem stikov. Na podlagi navedenega je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je v A. največjo korist, da se zaupa v varstvo in vzgojo materi. Prvostopenjsko sodišče je lahko (pri odločanju o preživnini) upoštevalo le tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave na prvi stopnji (časovne meje pravnomočnosti), zato bodočega dejstva (dekličin začetek obiskovanja vrtca) sodišče ni moglo upoštevati. Po določilu 413. člena ZPP lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče se zato ni spuščalo v presojo o tem, s kakšnim delom zahtevka je uspela katera od pravdnih strank. Sprememba sporazuma o dodelitvi deklice v skupno starševstvo je bila v interesu obeh pravdnih strank, predvsem pa v korist deklice. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

+

Dokument: VSM Sodba I Cp 570/2018, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.09.2018

Institut: neutemeljeno odvzeta prostost - odmera enotne odškodnine za vse oblike negmotne škode - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja

Jedro: V skladu s sodno prakso duševne in telesne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode in zajemajo vse potrebne nepremoženjske škode, ki je oškodovancu nastala. Zanjo se prisodi enotna odškodnina, pri odmeri katere se upoštevajo vse okoliščine primera kot... npr. ugled, ki ga oškodovanec prej uživa v svojem okolju, odnos okolja proti njemu po odvzemu prostosti, težo in naravo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin.

+

Dokument: VSM Sklep IV Kp 15339/2016, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 06.09.2018

Institut: konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - ni dokazov

Jedro: Zmotne so pritožbene navedbe, da iz v preiskavi (pravilno v okviru posameznih preiskovalnih dejanj) zbranih dokazov izhaja utemeljen sum, da je obdolženi B.V. storil kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1.

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1760/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.09.2018

Institut: začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - stiki med očetom in otrokom - otrokova največja korist - izkazanost nepopravljive škode - volja otroka - zaslišanje otroka - neformalni razgovor z otrokom - razgovor pri Centru za socialno delo (CSD) - zaupna oseba

Jedro: V zadnjem obdobju je pri izvrševanju stikov otroka z očetom prihajalo do težav in se ti določen čas celo niso izvajali, zato je bila izdaja začasne odredbe nujno potrebna, saj odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki... lahko hitro postane zelo težko popravljiva. Sodišče je mnenje otroka, ki je očitno sposoben razumeti pomen in posledice odločitve, da pri očetu ne bi spal, pridobilo preko CSD. Lahko bi bila lahko ob razgovoru na CSD z otrokom navzoča tudi oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in tako otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je namreč oseba, ki jo otrok sam spontano izbere in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, pooblaščenec ali sodišče. Otrok pred CSD te želje ni izrazil, prav tako pa tudi pritožnik v pritožbi ne navaja, da bi si otrok izbral zaupno osebo, za katero bi želel, da bi bila z njim navzoča pri pogovoru na CSD.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 281/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.09.2018

Institut: povrnitev nepremoženjske škode - obstoj škode - obseg škode - ugotavljanje telesne poškodbe - izvedensko mnenje kot dokaz - medicinska dokumentacija - dokazno breme glede škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - strah

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je tožnikom škoda nastala. Pri ugotavljanju obstoja in obsega škode se je oprlo tako na mnenje izvedenca za raziskave prometnih nezgod, kot tudi na mnenje izvedenca travmatologa. Četrta tožnica ni dokazala, da je bila v nezgodi telesno... poškodovana. Ni torej dokazala, da bi utrpela škodo, ki zaradi intenzivnosti in trajanja bolečin utemeljuje odškodnino po postavki telesnih bolečin. To pa ne izključuje nastanka druge, samostojne oblike škode - strahu. Zaskrbljenost za izid zdravljenja je pri četrti tožnici trajala do spoznanja, da ni utrpela telesnih poškodb. Do tega spoznanja je lahko prišla najprej ob zdravniškem pregledu. Njena zaskrbljenost je bila ob dejstvu, da je bila ob nezgodi noseča, še toliko bolj intenzivna in utemeljena. Sodišče prve stopnje bi moralo stroške postopka odmeriti po kriteriju uspeha strank. Odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške, lahko temelji le na predhodni ugotovitvi, da je uspeh strank v postopku primerljiv (enak) in da so tudi njuni stroški po višini primerljivi (enaki). V dokaznem postopku se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le z obstojem in višino škode (potek prometne nezgode ni bil sporen), zato odmera ločeno po temelju in višini ni primerna.

+

Dokument: VSC Sodba in sklep Cp 368/2018, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.09.2018

Institut: dodelitev otroka - preživnina - stiki

Jedro: Sodišče mora pred dodelitvijo presoditi prav vse relevantne okoliščine družinske situacije, razvojnih možnosti otrok in njihovih potreb ter želja, hkrati pa tudi osebnostne lastnosti staršev ter njihove vzgojne sposobnosti.

Dokument: VSM Sklep III Cp 776/2018, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.09.2018

Institut: začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki med očetom in otrokom - odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja - sprememba odločitve o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - omejitev pravice do stikov - začasen odvzem pravice do stikov - odvzem pravice do osebnih stikov - varstvo otrokovih koristi - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)

Jedro: Popolna prepoved stikov z začasno odredbo pred dokončno odločitvijo o stikih za katero bo nedvomno potrebna pridobitev izvedenskega mnenja (za katerega je s strani očeta že založen predujem) je mogoče le, če sodišče ugotovi, da stiki predstavljajo tako psihično in fizično obremenitev, da... je zaradi varstva otrokovih koristi treba osebne stike v celoti prepovedati.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1823/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 26.09.2018

Institut: razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - otrokova korist - spremenjene okoliščine - preživnina - znižanje preživnine - pridobitne zmožnosti zavezanca

Jedro: Izdaja regulacijske odločbe oziroma ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje. Regulacijsko odredbo je mogoče izdati le v primerih, če bi brez njene izdaje med... postopkom prišlo do ravnanja, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Vendar pa je treba k regulacijskim odredbam pristopati restriktivno. Toženec posebnih okoliščin ali razlogov, ki bi narekovali takojšnje ukrepanje, v konkretnem primeru ni izkazal. Toženec spremenjenih okoliščin glede pridobitnih zmožnosti ni izkazal, zato ni razlogov za spremembo preživnine, določene v začasni odredbi.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1916/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 03.10.2018

Institut: spor iz razmerij med starši in otroki - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - otrokova korist - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - kriteriji za odločitev o stroških

Jedro: Katero osnovno šolo naj obiskuje otrok, je vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, ne pa vprašanje otrokovega dnevnega življenja (drugi odstavek 113. člena ZZZDR). Razumljivo je, da je pri odločanju o tem, ali se dovoli prešolanje otroka, ena izmed odločilnih okoliščin tudi, komu... od staršev je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Ob tem, da še ni pravnomočno razsojeno, komu od udeležencev bo njun otrok "dodeljen", izbrana šola pa je praviloma dolgoročno povezana s krajem otrokovega bivanja, bi bilo v tem trenutku preuranjeno presojati, da bi bilo prešolanje otroka na OŠ B. v njegovo največjo korist.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1747/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.10.2018

Institut: razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - določitev stikov med staršem in otrokom - otrokova korist - neformalni razgovor z otrokom - neformalni razgovor otroka s sodnikom - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do sodelovanja v postopku

Jedro: Ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki z vsebino neformalnega razgovora, ki ga je opravilo z dečkom, ni seznanilo strank v postopku, pač pa ga je spremenilo v absolutno zaupnost, se v konkretnem primeru izkaže kot ravnanje, ki je skladno s koristjo otroka. Na tak način je sodišče zaščitilo... otroka pred posledicami, do katerih bi lahko prišlo in katerih se deček očitno zelo boji. Sodišče svoje odločitve na ta dokaz niti ni oprlo, pač pa odločitev temelji na ostalih izvedenih dokazih. Očitana kršitev pravice do izjave in sodelovanja v postopku tako ni podana.

+

Dokument: VSL Sklep III Ip 2496/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 10.10.2018

Institut: odlog izvršbe na predlog dolžnika - sorazmernost - stanovanje v katerem dolžnik živi

Jedro: Od uveljavitve ZIZ-L dalje mora na predlog dolžnika za odlog izvršbe na nepremičnino, ki predstavlja dom dolžnika, sodišče opraviti preizkus predloga po vseh podlagah, ki jih daje 71. člen ZIZ.


Obrazložitev: ... hipoteko v višini 48.000,00 EUR in prosila, da sodišče upošteva sorazmernost kot zadnjo in izredno možnost za poplačilo dolga, ki je očitno nesorazmeren z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine.Glede odločitve o ugovoru:9. Po drugem odstavku 53. člena v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno ...

Dokument: VSL Sodba I Cp 12/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.10.2018

Institut: odvzem mladoletne osebe - pravica do stikov z otrokom - kršitev pravice do stikov z otrokom - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - osebnostna pravica - pravica do družinskega življenja - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - višina denarne odškodnine - duševne bolečine - strah - objektivna pogojenost višine odškodnine - individualizacija višine odškodnine

Jedro: Civilno sodišče je vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča glede kazenske odgovornosti storilca. Kazensko sodišče je ugotovilo, da je toženka zlonamerno onemogočala, da bi se uresničila izvršljiva odločba o stikih. V danem primeru se kvalifikacija naklepa po kazenskem pravu in naklepa... po civilnem pravu ujemata. Slednji je bistveni kvalifikatorni del kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila toženkina ravnanja zavestna, premišljena in ciljno usmerjena. Stikov otrok s tožnikom ni podpirala, in ni poskrbela, da bi bili izvedljivi. Zaradi kršitve pravice do osebnega in družinskega življenja tožniku v zvezi z določitvijo višine odškodnine ni bilo potrebe po postavitvi izvedenca. Izvedba dokaza z izvedenci je potrebna takrat, ko je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Dejstva, na podlagi katerih je sodišče odločalo o obstoju pravno priznane škode in o višini odškodnine, so del tožbene trditvene podlage, ki se je v dokaznem postopku izkazala za resnično. Tožnikovo zaslišanje je po načelu proste presoje dokazov zadostovalo za vsebinsko konkretizacijo določbe 179. člena OZ ter za uporabo vrednostnih meril, ki jih ni bilo treba opredeljevati s strokovnimi mnenji.

+

Dokument: VSM Sodba IV Kp 19809/2016, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 10.10.2018

Institut: pritožbena seja - nenavzočnost obdolženca - izključitev javnosti glavne obravnave - zahteva za izločitev sodnika - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - prekoračitev obtožbe - nedovoljen dokaz - popolna rešitev predmeta obtožbe - sprememba odločbe o kazenski sankciji

Jedro: Branje listin iz navedenega spisa Okrožnega sodišča v Mariboru ni predstavljalo posega v varstvo osebnega ali družinskega življenja obdolženke ali njenih mladoletnih otrok in njunih koristi, ki bi narekoval izključitev javnosti in tudi ni bila potrebna zaradi varovanja tajnosti ali katerega... drugega razloga iz 295. člena ZKP. Predmet obravnave je bilo zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljivih sodnih odločb glede stikov mladoletnih otrok s starši, kar so zakonski znaki obdolženki očitanih kaznivih dejanj. Konkretizacijo zakonskih znakov predstavljajo tudi te sodne odločbe in njihovi izreki in v tem obsegu, kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa, so bile sodne odločbe na glavni obravnavi prebrane in tako izvedene kot dokaz, izrek sodbe, vključno z opisom kaznivega dejanja, pa je vselej javen (četrti odstavek 360. člena ZKP). Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila zahteva za izločitev sodnice dne 29. 6. 2017 podana z namenom zavlačevanja kazenskega postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča, je bil pravilen in utemeljen in sodišče bi ravnalo napačno, če zahteve ne bi zavrglo ter če z dokaznim postopkom ne bi nadaljevalo. Sodišče ne sme vsakega opravičila obdolženca kar nekritično sprejeti in narok preložiti, temveč mora oceniti, ali mora biti obdolženec, kadar je bil na glavno obravnavo v redu povabljen in je že bil zaslišan, na glavni obravnavi prisoten, v primeru, če obdolženec predlaga preložitev glavne obravnave, pa mora presoditi še, ali je tak predlog utemeljen in ali je odsoten iz opravičljivega razloga. Pritožbi neutemeljeno navajata, da sodišče z izpodbijano sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe. V izreku sodbe namreč ni bilo izpuščeno obdolženki očitano kaznivo dejanje, temveč je bila kriminalna količina kaznivih dejanj, ko je sodišče prve stopnje navedena očitka iz opisov izpustilo, le zmanjšana. Ker je obdolženka v obravnavani zadevi v zagovoru poudarjala, da je s svojim ravnanjem le varovala koristi otrok, je bilo sodišče prve stopnje dolžno njeno trditev preveriti, torej ugotoviti, ali so bili v obravnavani zadevi podane takšne izjemne okoliščine, zaradi katerih bi lahko bilo spoštovanje pravnomočne sodne odločbe o določitvi stikov z največjo koristjo otrok v nasprotju. Oškodovanec v kazenskem postopku je po 144. členu ZKP tisti, ki mu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena, ne glede na to, ali je v opisu kaznivega dejanja naveden kot oškodovanec ali ne. Spis pravdnega oddelka sodišča (Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 658/2013 oziroma IV P 1027/2015) ni nedopusten dokaz iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in listine v njem niso listine, s katerimi se sodišče, ki vodi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1, ne bi smelo seznaniti. Kazenskega zakona sodišče ne more prekršiti s tem, da izvede tudi dokaze, ki za razjasnitev dejanskega stanja zadeve, ki jo obravnava, niso odločilnega pomena, dejansko stanje pa bi bilo v tem primeru zmotno (lahko pa tudi nepopolno) ugotovljeno le, če bi obrazložitev sodbe zaradi dokazov, ki jih ni bilo potrebno izvesti, pojasnjevala dejanja, ki obdolžencu niso očitana, česar pa napadeni sodbi ni mogoče očitati. Okoliščina, da so bile sodne odločbe, ki so urejale stike otrok z očetom kasneje razveljavljene oziroma da je sodišče kasneje glede stikov drugače odločilo, ne pomeni, da sme stranka, ki jo odločbe zavezujejo, a z njimi ni zadovoljna, ravnati drugače, kot je v odločbah navedeno, v pričakovanju, da bo odločitev sodišča kasneje drugačna.

+

Dokument: VSC Sodba I Kp 49475/2015, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 12.10.2018

Institut: bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do proste izbire zagovornika - obvezna formalna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - priprava obrambe

Jedro: Očitana kršitev je res lahko podana tudi v primeru, ki ga navajata pritožnika in sicer tedaj, kadar je glavna obravnava opravljena brez osebe katerih navzočnost na glavni obravnavi je potrebna. Vendar pa v konkretnem primeru očitana kršitev ni bila storjena, saj je bil na glavni obravnavi v... postopku v katerem je obramba sicer obvezna, navzoč obtožencu po uradni dolžnosti postavljen zagovornik. Očitana kršitev bi bila v tem primeru, ko je obramba obvezna, podana le tedaj, če bi bila glavna obravnava opravljena brez navzočnosti zagovornika. V tretjem odstavku 288. člena ZKP je res določeno, da se mora obtožencu v rednem kazenskem postopku vabilo vročiti tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in dnevom glavne obravnave, najmanj 8 dni za pripravo. Vendar pa, kot izhaja že iz same zakonske določbe, zakon ta rok zagotavlja le obtožencu (in še to le za prvo glavno obravnavo), ne pa tudi drugim procesnim udeležencem. Ne glede na to, pa je popolnoma jasno, da zagovornik potrebuje določen čas za pripravo na glavno obravnavo, kot tudi v obravnavanem primeru, ko je po uradni dolžnosti postavljeni zagovornik, v obsežen kazenski postopek ″vstopil″ na koncu dokaznega postopka. Vendar pa nekoliko krajši rok, ki ga je imel za študij zadeve na razpolago zagovornik odvetnik A. Š., da se pripravi na zaključno besedo, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, saj to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, česar pa konkretno ne zatrjujeta niti pritožnika. S tem zvezi pa je potrebno poudariti, da je obtoženi na glavni obravnavi 19. 3. 2018 svojemu zagovorniku celo prepovedal podati zaključno besedo, podal pa je niti sam obtoženi. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da je zaključna beseda zgolj obtoženčeva pravica, ne pa tudi dolžnost. Če pa se je obtoženi tej pravici odpovedal in jo je prepovedal uveljavljati tudi zagovorniku, potem to že samo po sebi nasprotuje sklicevanju na kršitev postopka, kot to neuspešno poskušata zagovornika v svojih pritožbah.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2066/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.10.2018

Institut: nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje ukrepa - začasna ureditev spornega razmerja - psihično nasilje - pomen prizadete dobrine - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - standard verjetnosti - pravica do svobode gibanja - nadlegovanje - tajno opazovanje in sledenje

Jedro: Opazovanje, zasledovanje in iskanje kontakta s predlagateljico pomeni kršitev izrečenih ukrepov in nedvomno predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica počuti ogroženo. ZPND je preventiven in z namenom, da zavaruje žrtve, kar dopušča... poseg v udeleženčevo pravico gibanja, ta poseg pa po oceni pritožbenega sodišča ni nesorazmeren. ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja pomembnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.

+

Dokument: VSC Sodba in sklep Cp 180/2018, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.10.2018

Institut: sepsa - zdravniška napaka (medicinska napaka)

Jedro: Ni spregledalo, da je tožnica zatrjevala, da do vnetja sploh ne bi prišlo, če ne bi posteljica zaostala. Tožena stranka je uspela dokazati, da zaostala posteljica ni povzročila vnetja. Sodišče prve stopnje je na podlagi strokovno izdelanega oziroma podanega izvedenskega mnenja... ugotovilo, kot že rečeno, da je sepsa nastala zaradi vpliva bakterij in da je do infekta in vnetja prišlo zaradi vdora in učinka bakterij, ne pa zaradi tkiva v maternici.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2048/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.10.2018

Institut: regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - nadomestitev soglasja starša - šolanje - izbira osnovne šole - zavrnitev predloga stranke - začasna odredba po uradni dolžnosti - izvrševanje roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - največja korist otroka

Jedro: V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki postopati še posebno restriktivno zaradi vpliva na končno odločitev in dolgoročnih posledic izdane začasne odredbe. Gre za nujni ukrep, ki ga je treba izreči (le) takrat, ko se... pokaže, da koristi otroka terjajo ukrepanje že tekom postopka. Iz ogroženosti otroka mora izhajati nujnost po začasni ureditvi spornega razmerja. Sodišče mora torej ugotoviti največjo korist otroka in nujnost izrečenega ukrepa. Ker roditelja že dalj časa ne živita več skupaj, ampak v različnih državah, njuna hčerka pa je dopolnila starost, ko mora začeti hoditi v šolo, je (žal) realnost taka, da je treba zaradi razhoda družine in ker se roditelja o tem ne (z)moreta sporazumeti sama, niti s pomočjo CSD, odločiti o vpisu v šolo, ki je v največjo korist otroka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v večjo korist deklice, da se vpiše v Osnovno šolo Y., zato je predlagateljev predlog za vpis v Osnovno šolo L. zavrnilo in izdalo po uradni dolžnosti začasno odredbo, s katero je nadomestilo predlagateljevo soglasje za vpis deklice v prvi razred Osnovne šole Y.

+

Dokument: VSL Sodba II Kp 44641/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 24.10.2018

Institut: neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivna identiteta - količina droge - isti historični dogodek - zmanjšana kriminalna količina

Jedro: Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da opis dejanja po obtožbi obtožbe ne drži, obtoženega oprostiti vseh očitkov. Količina prepovedane droge ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, zato za izpolnjenost biti inkriminacije... zadošča ugotovitev, da je obtoženec določen (vendar točno neugotovljen del) prepovedane droge nedvomno kupil in hranil z namenom prodaje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in po izvedenem dokaznem postopku v konkretnem delu opisa dejanja zajeto kriminalno količino zmanjšalo, obtoženca pa spoznalo za krivega v obsegu, kot izhaja iz izreka sodbe.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane