<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 2146/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:IV.CP.2146.2020

Evidenčna številka:VSL00041659
Datum odločbe:22.12.2020
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret (preds.), Katarina Parazajda (poroč.), Polona Marjetič Zemljič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - načelo sorazmernosti - žrtev nasilja v družini - zavrnitev predloga

Jedro

Namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo vsakršni konfliktni odnosi med družinskimi člani, h katerim prispevajo vsi udeleženi, ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja. Partnerska in širša družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, naj nasprotnemu udeležencu za dvanajst mesecev prepove: vstopiti, približevati se in zadrževati se v bližini vsakokratnega stanovanja ali hiše, v kateri živi predlagatelj, še posebej stanovanjski hiši na naslovu ...; zadrževati se in približevati na razdaljo, manjšo od 200 m, vsakokratnim krajem, kjer se nahajata predlagatelj in/ali njegova hči mladoletna A. A., zlasti pa delovnem mestu predlagatelja in osnovni šoli, ki jo obiskuje mladoletna A. A.; vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljem; navezovati stike s predlagateljem, osebno ali preko kakršne koli druge oblike komunikacije ali preko drugih oseb; posredovati javnosti in medijem ter objavljati osebne podatke predlagatelja, dokumente iz sodnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na predlagatelja. Predlagatelju je naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu v 15 dneh povrniti 962,39 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje predlagatelj. Predlaga spremembo ali vsaj razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

O očitkih v smeri bistvenih kršitev določb pravdnega postopka

5. Pritožnik graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo dokazni predlog za poslušanje avdio posnetkov nadzornih kamer v njegovem stanovanju o dogajanju 3. 11. 2019 in 15. 12. 2019. Očitek v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ni utemeljen iz dveh razlogov. Prvi razlog je navedlo sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa - pritožnikove trditve o izrečenem je sodišče lahko sprejelo že na podlagi drugih izvedenih dokazov, zato izvedba dodatnih dokazov o tem ni bila potrebna.1 Drugi razlog za zavrnitev dokaza pa je v tem, da predlagatelj zvočnega posnetka oziroma posnetkov sploh ni predložil2, torej je izvedbo predlaganih dokazov sam onemogočil.

6. Pritožnik graja tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo dokazni predlog za vpogled v spis, ki ga vodi isto sodišče o njegovem predlogu za izrek ukrepov po ZPND zoper ženo nasprotnega udeleženca. Tudi v tem delu gre za očitek v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (2. odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnik bi zato moral konkretizirano navesti, kaj in v zvezi s katerim odločilnim dejstvom bi moralo sodišče vpogledati v spis, ki ga vodi isto sodišče o njegovem predlogu za izrek ukrepov po ZPND zoper soprogo nasprotnega udeleženca. Posplošen pritožbeni očitek je neupošteven.

7. Zaključkom sodišča prve stopnje o dogodku z B. B. pritožnik očita protispisnost. Če ima pri tem v mislih bistveno kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, mu je treba pojasniti, da je ta kršitev podana le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Do tega ni moglo priti že zato, ker predlagatelj o obstoju in vsebini pogovora z B. B. (kot v 19. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnjuje sodišče prve stopnje) ni predložil nobenega dokaza niti predlagal njenega zaslišanja. Sodišče prve stopnje je tako lahko o tem vprašanju ocenilo le trditve predlagatelja, ki jih je povsem pravilno razumelo, pritožnik pa zaključkom sodišča prve stopnje (razen z neutemeljenim očitkom o protispisnosti) ne nasprotuje.

Kratek oris problematike

8. Nasprotni udeleženec je oče predlagateljeve razvezane žene. Med predlagateljem in njegovo bivšo ženo teče (in je teklo) več sodnih postopkov, povezanih s prenehanjem življenjske skupnosti, očetovstvom po prenehanju življenjske skupnosti rojene C. C., dekličinimi stiki in starševsko skrbjo zanjo.

9. Predlagatelj nasprotnemu udeležencu (in v drugem postopku tudi njegovi ženi) očita nasilje (grožnje, poniževanje, izražanje sovražne nastrojenosti, obrekovanje, širjenje laži, poniževanje pred drugimi, grožnje s fizičnim nasiljem), ki naj bi trajalo od julija 2019. Izpostavlja predvsem dogodke 3. 11. 2019, 15. 12. 2019, 16. 1. 2020 in dogodek z B. B. v januarju 2020.

O pravni podlagi in njeni razlagi

10. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) v 3. členu kot nasilje opredeljuje vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.

11. To sodišče je v odločbah IV Cp 4087/2010, IV Cp 1109/2018 in IV Cp 667/2019, predlagatelju3 pa tudi že v odločbi IV Cp 587/2020, pojasnilo, da namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo vsakršni konfliktni odnosi med družinskimi člani, h katerim prispevajo vsi udeleženi4, ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja.5 Partnerska in širša družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen.6 V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, nastrojenost7 in nesoglasja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.

O dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje

12. Pritožbeno sodišče sprejema življenjsko prepričljivo in v skladu z napotki 8. člena ZPP obrazloženo dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je med udeležencema dogodka 3. 11. 2019, 15. 12. 2019 in 16. 1. 2020 prišlo do ostre in mestoma žaljive komunikacije. Hkrati pa sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov prepričljivo ugotavlja, da je predlagatelj ob obeh dogodkih, do katerih je prišlo pri njem doma, povabil nasprotnega udeleženca k sebi (da bi prevzel svoje in hčerine stvari), vabil pa ga je tudi še kasneje, nazadnje 28. 2. 2020 (kar izkazuje izpis SMS sporočil v prilogah B 2, B 3 in B 4 v spisu), torej tudi po dogodku na sodišču 16. 1. 2020. Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki je predlagal prevzem stvari brez srečanja (torej ni on iskal stika s predlagateljem), čemur je predlagatelj nasprotoval. Takšnim ugotovitvam pritožnik ne nasprotuje.8

Uporaba materialnega prava

13. Upoštevaje izhodišča, nanizana v 11. točki obrazložitve tega sklepa (in ne zato, ker bi ugotovilo, da so odnosi med udeležencema postopka neproblematični), je sodišče prve stopnje predlog za izrek ukrepov po ZPND zavrnilo. Pri tem ni napačno uporabilo 3. člena ZPND v delu, v katerem ta opredeljuje, kaj je nasilje, ampak je pravilno upoštevalo celotno situacijo ter vsa ravnanja obeh vpletenih med in po spornih dogodkih9, do katerih je prišlo predvsem 3. 11. 2019, 15. 12. 2019 in 16. 1. 2020. O poteku dogodkov izvedeni dokazi (niti izpoved predlagatelja), predvsem vsebina in ton SMS sporočil, ki jih je predlagatelj pošiljal nasprotnemu udeležencu10, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne kažejo na to, da bi se predlagatelj (kljub večkrat izpostavljenim težavam s hrbtenico) čutil kakorkoli ogroženega ali se bal zoperstaviti nasprotnemu udeležencu, da bi bil torej žrtev nasilja nasprotnega udeleženca v kakršnikoli pojavni obliki. Med udeležencema postopka gre očitno za nerazrešena vprašanja, povezana z razvezo predlagatelja in hčere nasprotnega udeleženca, ravnanje pa ni takšne narave, da bi terjalo izrek ukrepov po ZPND.

Sklepno

14. Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 1. odstavkom 22.a člena ZPND zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj glede na obrazloženo niso odločilnega pomena.

15. Pritožnik priglaša pritožbene stroške. V skladu z določbo 1. odstavka 40. člena ZNP-1 jih krije sam. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

-------------------------------
1 Predloga za izrek ukrepov ni zavrnilo zato, ker tožnik ne bi uspel dokazati svojih trditev o tem, kaj je bilo izrečeno 4. 11. in 15. 12. 2020, ampak iz drugih razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju.
2 Tega ne naredi niti v pritožbi.
3 Tam v vlogi nasprotnega udeleženca.
4 VSL IV Cp 3711/2008.
5 Podrobneje o tem: Predlog zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) - prva obravnava - EPA 1654-IV; Poročevalec Državnega zbora št. 90/2007.
6 Pavčnik, T., Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten 2/2012, stran 95.
7 VSL IV Cp 4098/2010.
8 Pritožbeno sodišče glede na vsebino SMS sporočil in razloge obiskov (prevzem smuči nasprotnega udeleženca, prevzem oblačil in drugih stvari hčere nasprotnega udeleženca) ne razume pritožbenih navedb, da je predlagatelj, tehtajoč med željo in nujnostjo izvedeti karkoli o svojem otroku ter nevarnostjo srečanja z nasprotnim udeležencem, predlagal srečanje na njegovem domu.
9 Ravno nasprotno, kot to meni pritožnik.
10 Njihova vsebina je povzeta v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 3, 22a, 22a/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.03.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ1ODQy