Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1166cT1tbmVuamUlMjBvdHJva2ElMjAmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzM=

Dokument: VSL sklep IV Cp 913/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.05.2017

Institut: nagrada in stroški izvedenca - nagrada za ustno podajanje izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - založitev predujma

Jedro: Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti mnenja. Izvedenki nista obrazložili, zakaj menita, da sta upravičeni do nagrade... za podajo izjemno zahtevnega mnenja, saj mnenje izvedenk ne odstopa od primerljivih primerov v tovrstni sodni praksi, v kateri se izvedencu prizna nagrada za izdelavo zelo zahtevnega mnenja. Ker gre za vprašanje odločanja o koristih otroka, gre po mnenju pritožbenega sodišča sicer za zelo zahtevno mnenje, kljub temu pa ne doseže kriterija izjemno zahtevnega mnenja.

+

Dokument: VSC sklep I Kp 32614/2016, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 05.05.2017

Institut: sporazum o priznanju krivde - pritožba zoper sodbo - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - zavrženje pritožbe

Jedro: V konkretnem primeru izrečeno sodbo ni dovoljeno izpodbijati zaradi odločbe o kazenskih sankcijah (4. točka prvega odstavka 370. člena ZKP), saj je bila izpodbijana sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državni tožilec določil za priznanje krivde s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde... z dne 28. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je, preden je sprejelo sporazum o priznanju krivde, presodilo zakonitost v sporazumu dogovorjene kazenske sankcije, ni pa imelo pooblastila za presojo njene primernosti, saj je bila dogovorjena v skladu s svobodno voljo obeh strank sporazuma (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 25331/2013). Po svoji vsebini pritožbene navedbe, v katerih obtoženec graja višino določene kazni zapora za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu po četrtem in tretjem odstavku v zvezi s 1. in 3. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 (točka 1 izreka) in sam način izvršitve enotne zaporne kazni, predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog iz 4. točke prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep I Cp 2230/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.05.2017

Institut: darilo - vrnitev darila - dejanska in trditvena podlaga - trditveno breme stranke - dokazno breme - dokazi in dokazovanje

Jedro: Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče zmotno prevalilo dokazno breme na prvega toženca, da dokaže, da darilo prvemu tožencu s strani njegovih staršev ni bilo dano, oziroma da dokaže, da je imel dovolj finančnih sredstev za nakup in dokončanje navedene novogradnje oziroma,... da dokaže, kdo in kdaj je posojilo po zgoraj navedeni posojilni pogodbi odplačal. Ob ugovornih navedbah prvega toženca, da sta bila v tem času starša finančno izčrpana, bi po mnenju pritožbenega sodišča tožnici morali primarno zatrjevati in dokazati, da sta starša prvega toženca sploh razpolagala z denarnimi sredstvi v višini vrednosti darila, ki bi jih lahko podarila prvemu tožencu. Šele, če bi tožnici slednje zatrjevali in dokazali (npr. s predložitvijo pokojnikovih hranilnih knjižic), bi se morda lahko procesno dokazno breme prevalilo na prvega toženca, da bi dokazal izvor sredstev za nakup in dokončanje hiše oziroma za vrnitev posojila.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 58/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.05.2017

Institut: vračunanje v dedni delež - stroški za preživljanje dediča - stroški preživljanja in šolanja - odločilne okoliščine

Jedro: Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da zapustnica ni v taki meri krila izdatkov šolanja toženke, ki bi upravičevali njihovo vračunanje v njen dedni delež na podlagi 54. člena ZD. Dokazni postopek je pokazal, da je zapustnica po svojih močeh, enakovredno poskrbela za... preživljanje obeh otrok in da toženka v primerjavi s tožnikom ni bila privilegirana. Dejstvo, da je toženka v času nadaljnjega šolanja živela doma pri zapustnici, tožnik pa v internatu, še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 54. člena ZD. Toženka se je odločila za izobraževanje, ki ji je omogočalo življenje doma. Nasprotno pa se je tožnik odločil za vojaški poklic, kar je bilo povezano z odhodom od doma in bivanjem v internatu.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1014/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.05.2017

Institut: preživnina za mladoletnega otroka - določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - preživninske zmožnosti staršev - otrokove potrebe - samostojni podjetnik posameznik - stanovanjski stroški - davčni odhodki - znižanje davčne osnove - brezposelnost preživninskega zavezanca - časovne meje pravnomočnosti

Jedro: Pritožba pravilno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje dejstvo, da stanovanjske stroške krije toženka kot samostojna podjetnica, zaradi česar je davek, ki ga je ob koncu leta dolžna plačati manjši, upoštevati pri njenih dohodkih in ne pri višini ugotovljenih potreb mladoletnih otrok,... vendar gre za manjšo razliko (13,00 EUR), ki bistveno na odločitev o višini določene preživnine ne vpliva. Prvo sodišče ni prezrlo toženkine navedbe o tožnikovih visokih stroških najema stanovanja po razpadu skupnosti, saj bi si lahko za bivanje našel cenejše stanovanje, prav tako je tudi upoštevalo, da bi tožnik lahko našel kakšno občasno delo in s tem tudi nekaj zaslužil, zaradi česar mu je, kljub dejstvu, da slabo razume slovenski jezik in da je brezposeln, naložilo, da je dolžan nositi del stroškov življenja svojih otrok.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 164/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.05.2017

Institut: denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti otroka - pravična denarna odškodnina za smrt ožjim družinskim članom - objektivna odškodninska odgovornost - prometna nesreča s smrtnim izidom - smrt otroka - otrok kot pešec - otrok ob cesti - soprispevek oškodovanca - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - nepričakovanost dejanja pešca - nepričakovano ravnanje otroka - višina denarne odškodnine

Jedro: Neutemeljen je pritožbeni očitek, da ni podlage za zaključek, da je oškodovanec prispeval k nastanku škode. Kadar škoda izvira od stvari, iz katerih izvira večja nevarnost za okolico, odgovarja imetnik ne glede na krivdo (drugi odstavek 131. člena in 150. člen OZ). Imetnik stvari je deloma... prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena OZ). Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Ker ni pomembna krivda, lahko tudi ravnanje otroka, ki ni krivdno odgovoren, predstavlja prispevek k nastanku škode. Upošteva se (ne)običajnost ravnanja in vzročna zveza.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1159/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.05.2017

Institut: začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - izdaja regulacijske začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - ogroženost otroka - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - uveljavitev terjatve v tujini

Jedro: Okoliščine, da je nasprotna udeleženka ruska državljanka, da je tam sedaj poročena in bo (oziroma je) rodila otroka, da ima v Rusiji starše in stanovanje, mladoletnemu A. ne predstavljajo nobene nevarnosti. Tudi sama okoliščina, da je v letu 2012 nasprotna udeleženka dečka brez predlagateljevega... soglasja zadržala v Rusiji, na nevarnost pet let kasneje ne kaže, skupaj z drugimi relevantnimi okoliščinami pa je bila že v pravnomočno zaključenem postopku zaradi zaupanja A. v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov skrbno pretresena.

+

Dokument: VSC Sklep Cp 78/2017, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.05.2017

Institut: sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave

Jedro: Ker je sodna poravnava akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev, zaradi zmote in zvijače tako ni moč zahtevati razveljavitve zgolj posameznega dela poravnave, v kolikor ni ta samostojen in popolnoma neodvisen od drugih delov.

Dokument: VSL Sodba II Kp 45029/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 24.05.2017

Institut: kaznivo dejanje nasilja v družini - dejanski opis kaznivega dejanja

Jedro: Opis kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 je zajemal obdobje od leta 2007 do 6. 9. 2012. Edini trije konkretizirani dogodki so bili iz leta 2007, ko kaznivo dejanje nasilja v družini še ni bilo uzakonjeno. Posamezna izvršitvena ravnanja iz leta 2007 po opisu... predstavljajo kvečjemu kazniva dejanja ogrožanja varnosti oziroma grožnje po 135. členu KZ-1B, za katera je kazenski pregon že zdavnaj zastaral.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 389/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 31.05.2017

Institut: denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - prometna nesreča - primarni strah - intenziteta in trajanje strahu - pravno priznani strah - pravno priznana škoda - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini

Jedro: Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Dokument: VSL Sodba in sklep IV Cp 1120/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.06.2017

Institut: dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje

Jedro: Bistveno podlago za zaupanje mladoletnih sinov v varstvo in vzgojo tožnici predstavlja mnenje izvedenca, ki je opozoril na nekatere posebnosti v mišljenju in vedenju toženca, njegovo slabšo socialno povezanost in izrazito jezo do tožnice, kar bi v primeru drugačne odločitve lahko vodilo k temu,... da bi se sinova odvrnila od matere.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 1358/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 08.06.2017

Institut: objava popravka - aktivna legitimacija - načelo sorazmernosti - verska skupnost - zloraba

Jedro: Vsi zakonski pogoji za objavo popravka morajo biti podani glede vseh posameznih delov in zahtevanega popravka kot celote. Zahtevka ni mogoče deliti na dele, ki zadostijo zakonskim pogojem ZMed in na tiste, ki zakonskih pogojev ne izpolnjujejo. Če zakonskih pogojev ne izpolnjuje del zahtevanega... popravka, kot je ugotovljeno v obravnavanem primeru, je treba zahtevek zavrniti.

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 664/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.06.2017

Institut: motenje posesti - protipravnost dejanja - samovoljno ravnanje - motilno ravnanje

Jedro: Z zahtevo za posestno varstvo tožnik ni uspel, ker toženčevo zasutje greznice - zaradi stanja, v katerem je bila greznica - ni bilo niti samovoljno niti protipravno. Tožnik je v greznico, ki je bila nevarna za življenje in zdravje ljudi, in ni ustrezala standardom za odvajanje fekalij in odpadnih... vod, pred motilnim dejanjem odvajal minimalno količino fekalij in odpadnih vod.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1240/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.06.2017

Institut: sprememba ureditve stikov - sprememba stikov - starejši mladoletnik - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - kolizijski skrbnik mladoletnika - zapisnik z naroka

Jedro: Medtem ko je pri mlajših otrocih vprašanje presoje o tem, ali je treba stike z enim od staršev vzpodbujati in vzdrževati ali ne, to predvsem naloga ustreznih organov, mora sodišče pri otrocih med njihovim odraščanjem in zorenjem, ko ti postanejo sposobni izraziti svoje stališče glede stikov... s starši, nameniti dolžno pozornost njihovim stališčem in čustvom ter njihovi pravici do spoštovanja zasebnega življenja. Osnovno vodilo sodišča pri odločanju o stikih je korist otroka.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1102/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.06.2017

Institut: stiki med starši in otroki - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - nespremenjene okoliščine - pooblaščenec - državni pravniški izpit - sum spolne zlorabe

Jedro: Pri otrocih, ki imajo razvojne posebnosti kot A. in B., je izražena odklonilnost do staršev običajno povsem iskrena (torej nepovzročena) in z visoko stopnjo verjetnosti temelji na njihovih dejanskih izkušnjah. Izvedenec je poudaril, da bi stiki deklic z očetom zanju predstavljali... psihično obremenitev in zato ne bi bili v njuno korist tudi, če bi bil izid kazenskega postopka za predlagatelja ugoden oziroma da so razlogi, ki ne omogočajo stikov, neodvisni od poteka in izida kazenskega postopka zaradi očitka spolne zlorabe.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1259/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.06.2017

Institut: odločba o stikih - spremenjene okoliščine - pravica do stikov - otrokova korist

Jedro: Sodišče izda novo odločbo o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Osnovna usmeritev družinskega prava je, da je treba upoštevati in zagotavljati korist otroka v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen ali prizadet. Korist otroka je zato... glavno načelo tudi pri odločanju sodišča o otrokovih stikih s starši. Res je pravica do stikov tako pravica staršev kot pravica otroka, vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Upoštevaje otrokovo korist sta zato oba starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju pri uresničevanju pravice do stikov. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike. Pri tem je dolžan tudi aktivno ravnati in pri otroku vzpostaviti ustrezen pozitiven odnos do stikov. Po drugi strani pa mora tisti od staršev, ki mu gre pravica do stikov opustiti vse, kar bi drugemu oteževalo vzgojo otroka

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1309/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.06.2017

Institut: roditeljska pravica - odvzem roditeljske pravice - otrokova korist - načelo najblažjega posega - pravica do družinskega življenja - tehtanje pravic - pravica do stikov - nepravdni postopek - zastopanje po odvetniku - preiskovalno načelo - možnost sodelovanja v postopku - pravdna sposobnost

Jedro: Pri tehtanju za izbiro tako drastičnega ukrepa, kot je odvzem roditeljske pravice, mora sodišče upoštevati tudi načelo najblažjega posega (gledano z vidika staršev, ob zagotavljanju največje koristi otroka), predvsem, ko med otrokom in roditeljem obstaja poleg krvne povezanosti tudi določeno... življenjsko oziroma socialno razmerje ali odnos. Ta je med nasprotno udeleženko in njenim sinom nedvomno obstajal, saj je deček živel pri njej in z njo dobrih sedem let, bila je njegova primarna skrbnica, navezava je bila velika in predstavljala mu je ogromen del njegovega življenja, toda deček (zaradi njene osebnostne motnje) na svojo mater ni mogel vzpostaviti varne navezave. Ob tem je izvedenec ugotovil, izhajajoč iz shizofrenega procesa in osebnostne strukture nasprotne udeleženke, da z veliko verjetnostjo misli, da nikdar ni zmogla poskrbeti za otrokove potrebe. Po kritičnem dogodku (prisostvovanju umoru, čiščenju stanovanja in trupla ter "obredni" pripravi trupla ter poslavljanju) je bil deček prav zaradi tega dogodka (akutna reakcija na stres, ki je v veliki intenzivnosti trajala nekaj dni) hospitaliziran, pri njem pa so zaznali, da gre za travmatiziranega otroka. Zanj in njegovo (duševno) zdravje je bilo ključno, da so se po kritičnem dogodku vse službe zelo hitro in ustrezno vključile ter reagirale, kar je ublažilo njegovo stisko in preprečilo drugačno travmatsko reagiranje na dogodek. Po zaključku hospitalizacije je bil nameščen v rejniško družino, ki zanj predstavlja spodbudno okolje in ki ga potrebuje tudi v bodoče, nasprotna udeleženka pa mu ga ni in mu ga tudi ne bo zmogla zagotoviti. Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, ki temelji na vrsti izvedenih dokazov, da pri dečkovi mami obstaja veliko tveganje za ponovno izgubo stika z realnostjo in tveganje agresivnih oblik vedenja, blažjega ukrepa od odvzema roditeljske pravice ni mogoče izbrati.

+

Dokument: VSM Sklep II Kp 19637/2015, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 05.07.2017

Institut: kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija kršitev - dolžnosti staršev do otrok - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev dokaznega postopka

Jedro: Kaznivo dejanje iz prvega odstavka 192. člena KZ-1 storijo starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, pravice in dolžnosti staršev pa določa ZZZDr, zato je potrebno kršitev dolžnosti starša do otroka (oziroma mladoletne osebe) presojati v smislu,... ali je ta svoje dolžnosti do otroka hudo kršil.

+

Dokument: VSC Sklep I Kp 49475/2015, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 07.07.2017

Institut: kaznivo dejanje uboja - uboj - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - nizkotni nagibi - umor iz nizkotnih nagibov - izključitev javnosti glavne obravnave - razlogi za izključitev javnosti

Jedro: Pri odločanju o izključitvi javnosti iz sojenja mora sodišče izhajati iz dejstva, da je javnost sojenja pravilo, izključitev javnosti pa izjema, kar pomeni, da mora razloge za izključitev javnosti razlagati restriktivno. Varstvo obtoženčevih osebnih podatkov je sicer lahko razlog... za izključitev javnosti iz glavne obravnave. Vendar vsak poseg v obtoženčevo pravico do varstva osebnih podatkov oziroma osebnega življenja še ne utemeljuje razloga za izključitev javnosti z glavne obravnave, pač pa le v primeru, če gre za najbolj občutljive osebne podatke, ki so že po naravi stvari zaupni in spadajo med najbolj varovane intimne podatke o človekovi zasebnosti. V sodnih postopkih izvedenci s področja psihologije in psihiatrije že po naravi stvari navajajo preiskovančeve zaupne podatke, tudi o njegovem zdravstvenem stanju. Kljub temu v sodni praksi v takih primerih, javnost na glavni obravnavi ali v njenem posameznem delu, praviloma ni izključena. V konkretnem primeru pa že, v preiskavi izdelanem in dopolnjenem izvedenskem mnenju komisije, ni bilo ugotovljenega nikakršnega odstopanja v smislu razkrivanja kakšnih še posebej zaupnih obtoženčevih podatkov, kot npr. o eventualnih duševnih boleznih, posebnih duševnih zdravstvenih stanjih ali celo o posebnih spolni nagnjenjih ter podobnih intimnostih, kar bi utegnilo upravičiti izključitev javnosti. Motiv za storitev kaznivega dejanja, ni mogoče ugotavljati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, saj bi to pomenilo, da je umor iz ljubosumja možen le v primeru, če bi bilo pri storilcu podano patološko ljubosumje ali blodnjava motnja ljubosumnostnega tipa. Seveda bi bilo v takšnem primeru ugotavljanje tega nagiba dokaj enostavno. Ker pa je nagib psihično gibalo, ki vodi storilca pri storitvi kaznivega dejanja, v konkretnem primeru naj bi to bilo ljubosumje, pa tega ni mogoče ugotavljati izolirano od ostalih dejavnikov, ki vplivajo na psiho storilca, kar pa še ne pomeni, da do sklepnega dejanja - odvzema življenja žrtvi, ni prišlo prav zaradi ljubosumja.


Obrazložitev: ... izključiti javnost zaradi varstva osebnega življenja obtoženca. Odločitev je sprejelo na predlog obrambe in ob nasprotovanju državne tožilke ter svojo odločitev obrazložilo z navedbo, da v okvir obtoženčevih osebnih podatkov šteje stvari in podatke o obtožencu, tudi o njegovem zdravstvenem stanju, torej najbolj občutljive osebne podatke, ki so po naravi zaupni in spadajo med najbolj varovane intimne podatke o človekovi zasebnosti.13. Z zbiranjem podatkov iz osebnega življenja obtoženca se nedvomno posega v njegovo ustavno varovano človekovo pravico do varstva ...
+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1333/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.07.2017

Institut: razmerja med starši in otroki - stiki - stiki med starši in otroki - pravica do stikov - sprememba stikov - obseg stikov - določitev obsega stikov - otrokova korist - največja korist otroka - volja otroka - izjava mladoletnega otroka - seznanitev staršev z vsebino razgovora - spremenjene razmere - izvedenec klinične psihologije - izvedensko mnenje

Jedro: Mladoletni A. je tako sodnemu izvedencu klinične psihologije kot tudi svoji zagovornici izrazil željo, da se obseg stikov z očetom zmanjša, vendar pa sodišče prve stopnje pravilno svoje odločitve ni oprlo na njegovo izraženo željo in je pri tem pravilno izhajalo iz prepričljivega izvedeniškega... mnenja, da je A. želja posledica vpliva materinih izjav in njenih sugestij. Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, zlasti še, če je posledica sugestij roditelja, se takšna volja otroka ne upošteva.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane