<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep IV Cp 2237/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:IV.CP.2237.2016

Evidenčna številka:VSL0060336
Datum odločbe:14.09.2016
Senat, sodnik posameznik:Alenka Kobal Velkavrh (preds.), Majda Irt (poroč.), Bojan Breznik
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dodelitev otrok v vzgojo in varstvo - dokazovanje s pomočjo izvedenca psihološke stroke - mnenje otroka - volja otroka - pravica otroka do neodvisnega zastopnika - zaupnik otroka - manipulacija z otrokom - pravica otroka do vročitve sodne odločbe - odločitev o stikih - izvršljivost odločitve o stikih - začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe

Jedro

Tožnica je s konkretnim navajanjem dejanj toženca vzbudila dvom v pristnost mnenja mladoletnih hčerk. Konkretizirano je navedla ravnanja toženca, ki bi lahko imela znake manipulacije z otrokoma, zato bi moralo prvo sodišče pristnost mnenja ugotavljati z izvedencem. Gre za strokovno vprašanje, na katerega, zaradi kompleksnosti odnosov, ne more odgovoriti sodišče samo, kot je storilo v danem primeru.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu (II. do VI. točka izreka) in glede pravdnih stroškov (VII. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili ... 2000 (I. točka izreka). Mladoletni hčerki A. in B. je zaupalo v vzgojo, varstvo in preživljanje tožencu (II. točka izreka) ter glede stikov med tožnico in mladoletnima otrokoma odločilo, da bodo potekali po vnaprejšnjem dogovoru med pravdnima strankama (III. točka izreka). Tožnico je zavezalo k plačevanju 275,00 EUR mesečne preživnine za A. in 225,00 EUR za B. (IV. točka izreka). Za obdobje od 1. 7. 2015 do 31. 3. 2016 je tožnici naložilo plačilo 1.375,00 EUR zapadle preživnine za A. in 1.125,00 EUR za B. (V. točka izreka). V VI. točki izreka je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se mladoletni hčerki dodelita v vzgojo in varstvo njej, tožencu pa se določijo stiki in plačevanje preživnine za vsako od hčerk po 300,00 EUR mesečno. Pravdnima strankama je naložilo, da nosita svoje stroške pravdnega postopka (VII. točka izreka).

2. V sklepu z dne 20. 5. 2016 je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se tožencu naložilo, da mladoletni hčerki, skupaj z njunimi osebnimi stvarmi, nemudoma pripelje nazaj v stanovanje na naslovu B. in ju tam nastani ter da se mu prepove, da bi mladoletni hčerki brez soglasja tožnice preselil iz stanovanja, zavrnilo.

3. Tožnica izpodbija sodbo v II. do VI. točki izreka ter v celoti sklep, s katerim je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.

4. V pritožbi zoper sodbo pritožnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti sodnega izvedenca psihološke stroke, saj s tovrstnim znanjem sodišče ne razpolaga. Sodišče ne more sprejeti strokovno kompleksne odločitve o toženčevi popolni sposobnosti poskrbeti za varstvo in vzgojo deklic ter odsotnosti tožničine psihološke manipulacije zgolj na podlagi mnenja centra za socialno delo in neformalnega razgovora. Zaključki prvostopenjskega sodišča o „imunosti“ deklic na tožničine manipulacije so neargumentirani in pavšalni. Deklici sta na očeta navezani in ga ne želita prizadeti, hkrati pa sta v obdobju odraščanja, ko več naklonjenosti izkazujeta tistemu roditelju, ki jima nudi več ugodnosti. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi ni opredelilo do nobenega dogodka manipulativnega ravnanja tožnice, zato v tem delu umanjka možnost preizkusa sodne odločbe. V obravnavani zadevi bi bilo treba postaviti tudi izvedenca psihiatrične stroke, da bi pri tožencu utrdil ali izključil kakršnokoli duševno oz. resno osebnostno motnjo, ki bi bila za deklici škodljiva. Poudarja, da se je toženec ambulantno psihiatrično zdravil pri mag. V. R., zdravljenje pa je vključevalo tudi medikamentno terapijo. Toženec se že dalj časa vede neprimerno in nerazumljivo, do tožnice je verbalno in fizično agresiven. Predlaga, da sodišče pridobi zdravstveno dokumentacijo toženca pri prej omenjenem zdravniku. Graja odločitev sodišča o stikih „po vnaprejšnjem dogovoru“ med pravdnima strankama, ker je takšen izrek nedoločen in neizvršljiv. Sodišče ne obrazloži, zakaj verjame, da toženec ne bo onemogočal stikov deklic z materjo. Toženec je že tekom tega postopka tožnici onemogočal, da bi deklici kam odpeljala, jima skuhala kosilo, branil pa je celo stike s staršema tožnice. Poudarja, da je komunikacija med pravdnima strankama zaradi skrhanih odnosov slaba. Oporeka odločitvi prvostopenjskega sodišča, da bi morala za obdobje od 1. 7. 2015 do 31. 3. 2016 plačevati preživnino za mladoletni hčerki. Poudarja, da so v tistem obdobju živeli v skupnem gospodinjstvu, deklicama je kuhala, prala, likala, jima kupila novo oblačilo, dala polovico žepnine za ekskurzijo, plačevala stroške stanovanja in za deklici skrbela povsem enakovredno s tožencem. Višina preživnine, ki jo je določilo sodišče prve stopnje, je previsoka in neutemeljena. Priznava, da sicer lahko oddaja stanovanje, opozarja pa na zanemarjeno dejstvo, da ima tudi toženec dodatno premoženje, ki bi ga lahko unovčil za zagotavljanje višje preživnine. Izpostavlja, da sta deklici v obdobju adolescence, ko potrebujeta predvsem materinski lik, saj se z njim lažje poistovetita, zato bo skrb za hčerki med pravdni stranki enakomerno porazdeljena. Opozarja, da je A. tekom postopka dopolnila 15 let, zato bi ji morala biti priznana procesna sposobnost, vročena bi ji morala biti sodna odločba, zoper katero bi imela pravico pritožbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje pred spremenjenim sodnikom.

5. Tožnica v pritožbi zoper sklep, s katerim je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožba v pretežni meri izpostavlja isto problematiko kot pritožba zoper sodbo. V pritožbi opozarja na toženčevo ambulantno psihiatrično zdravljenje in medikamentno terapijo, na njegovo neprimerno, nerazumljivo vedenje in verbalno ter fizično agresivnost. Vse to naj bi mladoletni hčerki vsaj posredno ogrožalo. Ponovno izpostavlja, da laični sodnik nima strokovnega znanja o zapletenih duševnih procesih in povzema dogodek, ko je toženec zagrozil s samomorom. Toženec nadaljuje z negativnim pobujevanjem mladoletnih hčerk, zato grozi nastanek težko nadomestljive škode v obliki odtujitve in skrhanja odnosov med tožnico in hčerkama. Sodišče prve stopnje deklicama neutemeljeno pripisuje preveč samostojnosti, neodvisnosti in sposobnosti izključitve zunanjih (manipulativnih) dejavnikov na njuno voljo. Deklici sta odvisni in pod vplivom staršev – sploh mlajša – zato bi njuno pravo in resnično voljo lahko ugotavljal le strokovnjak izvedenec. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

6. Pritožbi sta bili vročeni tožencu, ki je nanju podal odgovor.

7. Pritožba zoper sodbo je utemeljena, pritožba zoper sklep pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo

8. Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo prvo sodišče slediti tožničinemu predlogu in glede na kompleksnost primera postaviti izvedenca psihološke stroke. Prvo sodišče ni dvomilo, da sta obe dekleti zadosti zreli in sposobni izraziti svoje mnenje. Takšen zaključek lahko prvo sodišče sprejme na podlagi neformalnega razgovora. Ne more pa oceniti – saj nima tovrstnih znanj – če se v mnenju morebiti ne zrcali pretiran vpliv katerega od staršev, v konkretnem primeru manipulacija očeta, na katero je tekom postopka opozarjala pritožnica. Tudi dejstvo, da sta deklici oblikovali svoje mnenje preko zagovornika – glas otroka še ni garant pristnosti otrokovega mnenja. Res je treba otroku kot subjektu prava omogočiti aktivno udeležbo v družinskem postopku, ki ga zadeva. Nenazadnje mu takšno pravico zagotavlja Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (MEKUOP). Otrok ima pravico izraziti svoje mnenje in pravico do neodvisnega zastopnika v primeru, ko ga starši zaradi nasprotja interesov ne morejo zastopati. Spoštovanje otrokove volje, pri katerem od staršev bi rad živel, ne pomeni, da mora sodišče nujno odločiti v skladu z otrokovo voljo. Le-ta je namreč le ena od okoliščin, ki jo mora sodišče upoštevati pri vsebinskem napolnjevanju pojma otrokove koristi, saj upoštevanje otrokove volje preprečuje absolutno podrejenost otroka. Pomen in teža otrokove volje pa sta odvisna predvsem od njegove stopnje zrelosti. Zrelejši ko je otrok, večjo in odločilnejšo težo ima njegovo mnenje. Pri tem pa je treba paziti, da sodišče odločitve ne opre na voljo zrelega otroka, ki je bila izražena pod vplivom močnih pritiskov in manipulacij enega ali celo obeh staršev. Takšna odločitev otroka ni več izraz otrokove svobodne odločitve, zato je sodišče ne sme upoštevati.(1)

9. Tožnica je s konkretnim navajanjem dejanj toženca vzbudila dvom v pristnost mnenja mladoletnih hčerk. Konkretizirano je navedla ravnanja toženca, ki bi lahko imela znake manipulacije z otrokoma, zato bi moralo prvo sodišče pristnost mnenja ugotavljati z izvedencem. Gre za strokovno vprašanje, na katerega, zaradi kompleksnosti odnosov, ne more odgovoriti sodišče samo, kot je storilo v danem primeru.

10. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče konkretizirano opredeliti do tožničinih zatrjevanj o toženčevi manipulaciji ter postaviti ustreznega izvedenca, ki bo ocenil pristnost mnenj mladoletnih hčerk, nato pa šele odločiti o njunem zaupanju v varstvo,vzgojo in preživljanje.

11. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče odločiti tudi o stikih mladoletnih deklic s staršem, ki mu hčerki ne bosta dodeljeni. Vendar pa bo moralo sprejeti odločitev, ki bo v zadostni meri določna in izvršljiva. Pritožba namreč pravilno opozarja, da je odločitev o stikih premalo določna in posledično neizvršljiva. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da so odnosi med pravdnima strankama skrhani, kar onemogoča komunikacijo. Tožnica je že tekom postopka opozarjala na toženčevo onemogočanje, da bi bila z deklicama sama, ju kam odpeljala, jima skuhala kosilo. Tako problematičen odnos med pravdnima strankama narekuje natančno odločbo o stikih, da je izvršljiva; vsebovati mora navedbo dni in ur, ob katerih potekajo stiki, in obveznost tistega od staršev, pri katerem je otrok, da otroka bodisi pripelje k drugemu od staršev, ali ga na naslovu stalnega prebivališča preda drugemu od staršev. Sodišče pri ugotavljanju, kakšna odločitev o stikih bi bila otroku v največjo korist, upošteva predvsem starost otroka, če je otrok dovolj razumen pa tudi njegovo mnenje, oddaljenost prebivališč staršev, šolske in izvenšolske obveznosti otroka ter delovne obveznosti staršev.

12. Pritožbeno sodišče je sodbo v izpodbijanem delu (II. do VI. točka izreka) razveljavilo, ker mora prvo sodišče – glede na tožničina zatrjevanja – preveriti pristnost mnenj mladoletnih hčerk, nato pa bo šele lahko odločalo o njuni dodelitvi, stikih in višini preživnine.

13. Utemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo prvo sodišče sodbo vročiti tudi mladoletni A., ki je tekom postopka že dopolnila 15 let in je v postopku podala svoje mnenje (410. člen ZPP). Odločbo, izdano v ponovljenem postopku, mora zato sodišče v skladu s prej navedeno določbo vročiti tudi mladoletni A.

14. Tožničini pritožbi zoper sodbo je bilo v celoti ugodeno, sodba pa je bila razveljavljena v točkah I do VI izreka. Takšna odločitev pa posledično narekuje tudi razveljavitev odločitve glede stroškov postopka v VII. točki izreka.

15. Pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu pritožnice, da se zadeva dodeli v delo drugemu sodniku. Zgolj občutki o neenakopravnem obravnavanju, ki niso konkretizirani, ne predstavljajo zadostne argumentacije za predlagano predodelitev.

O pritožbi zoper sklep

16. Namen začasnih odredb, izdanih v razmerjih med starši in otroki, je začasna ureditev spornega pravnega razmerja. Gre za t. i. regulacijske začasne odredbe, katerih namen je preprečitev nastanka sprememb, zaradi katerih bi sodno varstvo terjatve ostalo brez pomena.(2)

17. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da tožnica ni z verjetnostjo izkazala toženčeve neprimernosti za vzgojo, varstvo in preživljanje mladoletnih hčera. Tekom postopka je bilo ugotovljeno, da sta oba starša vsak zase popolnoma primerna, da samostojno poskrbita za hčerki. To nenazadnje potrjuje mnenje centra za socialno delo, ki se zavzema za skupno starševstvo, če bi se bila starša sposobna dogovarjati. Zgolj prazne navedbe o toženčevem psihiatričnem zdravljenju in njegovem neprimernem odnosu do tožnice pa še ne izkazujejo ogroženosti mladoletnih hčera. Bistvo t. i. regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je začasna ureditev izjemnega položaja, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Takšen izjemen položaj pa pritožnica ni izkazala, zato je prvo sodišče predlog za začasno odredbo pravilno zavrnilo.

18. Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni, podane pa tudi niso kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

19. Pritožbeno sodišče je sodbo prvega sodišča v izpodbijanem delu razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje, zato je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------

Op. št. (1): Primerjaj dr. Novak, B. Družinsko pravo, Uradni list, Ljubljana 2014

Op. št. (2): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-275/97 z dne 16. 7. 1998.


Zveza:

ZPP člen 243, 410, 410/1, 410/3. ZZZDR člen 105, 106. ZIZ člen 272, 272/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.11.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAwMjEy