<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba IV Cp 553/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:IV.CP.553.2013

Evidenčna številka:VSL0073948
Datum odločbe:06.03.2013
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:predodelitev otroka - korist otroka - interes otroka - določitev preživnine

Jedro

Pravni standard „korist otroka“ je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin primera. Sodišče pri tem ni upoštevalo zgolj želje otroka in doseženega soglasja obeh staršev glede tega, komu naj se dodeli otrok v varstvo in vzgojo, ampak je preizkušalo tudi, ali je to v skladu z interesom otroka, pri čemer mu je bilo v oporo mnenje CSD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo spremenilo pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu z opr. št. P 73/2009 z dne 7. 6. 2010 tako, da je predodelilo mladoletno U. L. v varstvo in vzgojo materi A. K. (I. točka izreka). Očetu je naložilo plačevanje mesečne preživnine za mladoletno hčerko v višini 160,00 EUR od 18. 2. 2012 dalje (II. točka izreka). Določilo je, da se osebni stiki med očetom in hčerko izvajajo vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje dopoldne, stiki med počitnicami in prazniki pa se bodo dogovarjali sproti (III. točka izreka). V presežku je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper I., II. in III. točko izreka sodbe se pritožuje toženec. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožuje se laično. V obširni pritožbi podaja navedbe, s katerimi predvsem skuša očrniti prvo tožnico in jo prikazati kot neprimerno mater. Očita ji, da ni zaposlena in udobno živi s sredstvi iz socialnih transferjev, kot navaja. Da je že dvakrat razvezana in ima zdravstvene težave „po potrebi“. Neurejeno življenje ob nesposobni in bolestni materi pa za hčerko ni primerno. Po drugi strani živi on urejeno družinsko življenje, je redno zaposlen in prejema redne mesečne prihodke, z novo ženo imata tri hčerke, za katere vzorno skrbita, prav tako z njima živi ženin sin, za katerega prav tako vzorno skrbita. Določena preživnina je močno pretirana. Tožnica je namerno postala brezposelna oseba in prejema socialno pomoč ter otroški dodatek v skupnem znesku 513,30 EUR, več let opravlja neprijavljena dela na črno in zasluži do 500,00 EUR mesečno. Toženec zasluži mesečno 1.200,00 EUR, njegova soproga, ki je tudi ves čas redno zaposlena, zadnjih pet let pa je na porodniških in bolniških dopustih, pa prejema 569,69 EUR porodniškega nadomestila, 303,72 EUR otroškega dodatka in 175,00 EUR mesečne preživnine za sina A.. Ima stroške, ki presegajo njegove finančne zmožnosti (trenutno je to ženino dodatno izobraževanje) najema kratkoročne potrošniške kredite in s tem črpa luknjo v družinskem proračunu. Zanika, da bi bil sposoben s priučenimi znanji glede gradbenih del dodatno zaslužiti. Ocenjuje, da je primeren prispevek za preživljanje mladoletne hčerke 100,00 EUR, mati pa naj zanjo zagotovi 141,00 EUR.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

Glede predodelitve mladoletne hčerke:

5. Toženec v pritožbi podaja navedbe, s katerimi prikazuje prvo tožnico v slabi luči. S temi navedbami ne more izpodbiti drugačnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so plod dokaznega postopka, katerega pomemben del je sodelovanje centra za socialno delo in poročilo Centra za socialno delo T., ki se v spisu nahaja na list. št. 44 – 46. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o predodelitvi hčerke materi oprlo na željo dekleta po tem, da živi pri materi, na strinjanje matere in očeta z njeno odločitvijo in na mnenje centra za socialno delo. Pritožbene trditve o posledicah, ki naj bi jih trpela mladoletna hčerka kot rezultat neurejenega življenja z nesposobno in bolehno materjo so neizkazane in nimajo podlage v izvedenih dokazih. Tudi očitki o pristranskosti centra za socialno delo in njegovega mnenja so pavšalni. Iz mnenja, ki ga je izdelal Center za socialno delo T. glede predodelitve mladoletne U. L. materi izhaja, da je U. L. jasno izrazila svojo željo, da jo sodišče predodeli materi. Na CSD T. menijo, da je prav, da se sledi njenim željam in potrebam, ki jih je izrazila jasno in suvereno. Menijo tudi, da je mama sposobna zagotoviti primerne materialne pogoje za življenje in pogoje za zdrav osebnostni razvoj tudi s strokovno pomočjo institucij, zdravstva in šole. Ob takem mnenju, na katerega se je oprlo tudi prvostopenjsko sodišče in ob tem, da sta s predodelitvijo materi soglašala tako prva tožnica kot toženec (kot izhaja iz zapisa razgovora na CSD Trebnje z dne 2. 2. 2012 na A1), pritožbeno sodišče šteje, da je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se mladoletno dekle dodeli materi, pravilna.

6. Pritožbene navedbe o tem, da tožnica domnevno udobno živi s sredstvi socialnih transferjev ter preživninami bivših partnerjev in je že dvakrat razvezana, ne predstavljajo nobenega kriterija glede odločanja o predodelitvi otroka.

7. Pritožbene trditve o psihičnih in zdravstvenih težavah tožnice, zaradi katerih naj ne bi bila sposobna za izvajanje roditeljske pravice, so neizkazane. Kljub zdravstvenim težavam, ki jih prva tožnica ima in jih ne zanika in s katerimi so seznanjeni tudi na centru za socialno delo, iz mnenja, ki so ga podali izhaja nasprotno, kot zatrjuje pritožnik. Tožnica je sposobna zagotoviti primerne materialne pogoje za življenje in pogoje za zdrav osebnosti razvoj mladoletne hčerke.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj ni ocenjevalo izjav, ki jih dala mladoletna U. delavkam centra za socialno delo pred njeno odselitvijo k tožnici in iz katerih izhaja odklonilen odnos hčerke do matere. Dokazi, ki jih prilaga k pritožbi, pa naj bi kazali na to, da taka odločitev ni v korist otroka. Pravni standard „korist otroka“ je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin primera. To je prvostopenjsko sodišče tudi storilo. Prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo zgolj želje otroka in doseženega soglasja obeh staršev glede tega, komu naj se dodeli mladoletni otrok v varstvo in vzgojo, ampak je preizkušalo tudi, ali je to v skladu z interesom otroka. V oporo mu je bilo mnenje centra za socialno delo. V pritožbi toženec preklicuje soglasje, podano na centru za socialno delo in obširno navaja, zakaj meni, da tožnica ni primerna za vzgojo in varstvo otroka in zakaj je on bolj primeren za varstvo in vzgojo. Pritožbene trditve in dokazi pa ne uspejo izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je prva tožnica kot mati sposobna zagotoviti primerne materialne pogoje za življenje in pogoje za zdrav osebnostni razvoj mladoletne hčerke. Izjave, ki jih je podala U. in na katere se sklicuje pritožba, pa so iz obdobja pred tem, ko se je U. odločila, da želi živeti pri materi in dejansko z njo tudi živi.

Glede odločitve o preživnini:

9. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da mladoletna U. za svoje preživljanje mesečno potrebuje 410,00 EUR. Upoštevaje otroški dodatek, ki ga prejema mati, ostane mesečno še 241,70 EUR nepokritih preživninskih obveznosti. Pritožba nekonkretizirano, pavšalno očita, da je znesek previsok glede na finančne zmožnosti tožnice. Konkretno kateri stroški mesečno so previsoko ocenjeni in kateri podatki ne držijo, pritožba ne izpodbija. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z opr. št. P 73/2009 z dne 7. 6. 2010 (A4) s katero je bila mladoletna U. dodeljena v varstvo in vzgojo očetu (tožencu) izhaja, da je oče (toženec), pri katerem je takrat U. živela, ocenil, da znašajo njene preživninske potrebe 450,00 EUR mesečno. Sodišče pa je nato odločilo, da so takrat znašale njene mesečne preživninske potrebe 350,00 EUR. Glede na pavšalne pritožbene navedbe o tem, da so ugotovljene preživninske potrebe za mladoletno hčerko previsoke, ob tem, ko je toženec v pravdi, ko je bila hčerka še dve leti mlajša zatrjeval, da so preživninske potrebe celo višje, kot so bile ugotovljeno v tem postopku in upoštevaje splošno znane potrebe otrok take starosti, sodišče druge stopnje sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, kakšne so potrebe mladoletnega dekleta.

10. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da zasluži 1.200,00 EUR mesečno (neto), prva tožnica pa prejme socialno pomoč v višini 345,00 EUR. Dejstvo, da ima toženec redno plačo in višje prejemke od tožnice je sodišče upoštevalo in breme preživljanja razporedilo tako, da mora tožnica, na kateri je tudi pretežni del vzgoje in skrbi za mladoletno hčerko, kriti okoli 33% njenih materialnih potreb, toženec pa okoli 66%. Sodišče je torej breme preživljanja med oba U. roditelja razporedilo ustrezno njunim zmožnostim. Toženec pa mora upoštevati, da ima preživljanje mladoletnih otrok prednost pred vsemi ostalimi obveznostmi staršev, torej tudi pred pridobivanjem premoženja, zaradi česar je toženec najel kredit, kar je upoštevalo že prvostopenjsko sodišče (kredit zaradi gradnje, ženino dodatno izobraževanje). Toženec ima z novo ženo še tri otroke, z njima pa živi tudi ženin sin iz prvega zakona. Ob tako določeni preživnini je lahko enak preživninski delež razporejen tudi med ostale tri toženčeve otroke, za katere skrbi skupaj z ženo, ki ima mesečno 569,00 EUR porodniškega nadomestila in 303,00 EUR otroškega dodatka. Za sina A., ki ga ima iz prvega zakona, pa toženčeva žena prejema 175,00 EUR mesečne preživnine.

11. V pritožbi zatrjevana namerna brezposelnost prve tožnice ni izkazana. Nasprotno, prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnica aktivna, delovna in podjetna. Dela tudi kot prostovoljka. Obdeluje vrt in prideluje lastno zelenjavo. Sodišče na podlagi tega napravi zaključke, da je prva tožnica pripravljena delati in tudi sposobna ustvariti določen denarni zaslužek. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa je tudi, da je tožnica iz zdravstvenih razlogov izgubila delo in zato dobiva socialno pomoč. Tudi toženec sam tožnici ves čas postopka, kot tudi v pritožbi očita slabo zdravstveno stanje, enako izhaja iz mnenja Centra za socialno delo T.. Tožnica ima zdravstvene težave in je v teku postopek za njeno invalidsko upokojitev. Pritožbeno sodišče zato šteje pritožbene trditve o tem, da naj bi tožnica namerno postala brezposelna, kot neutemeljene. V pritožbi zatrjevan tožničin zaslužek „na črno“ pa ni izkazan.

12. Pritožba torej ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je višje sodišče pritožbo v skladu z določbo 353. člena Zakona o pravdnem postopku (1) zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1)Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB 3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP


Zveza:

ZZZDR člen 105, 123, 129.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.07.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0Njc3