Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1183cT1tbmVuamUlMjBvdHJva2ElMjAmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDg=

Dokument: VSM Sklep III Cp 908/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.11.2019

Institut: stiki otroka - urejanje stikov med starimi starši in vnukinjo - stiki otroka s starimi starši - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - materialni udeleženci nepravdnega postopka - upoštevanje otrokovih koristi - kršitev pravice do obravnavanja

Jedro: Na podlagi določbe 32. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki določa, da lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, je sodišče druge stopnje presojalo dovoljenost pritožbe očeta mladoletnih deklic in ugotovilo je, da je podan njegov... pravni interes za vložitev pritožbe.

+

Dokument: VSC Sodba II Kp 3691/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 12.11.2019

Institut: kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - oškodovanje delavcev - prepovedana posledica - postopek o prekršku - blokada transakcijskega računa

Jedro: Prekršek tako predstavlja le golo kršitev predpisa, medtem ko gre pri kaznivem dejanju za poseg v pravno zavarovano dobrino, ki pa se navzven izkazuje s prikrajšanjem delavcev. Predmet kazenskega postopka po drugem odstavku člena 196 KZ-1 so torej dalj časa trajajoča ravnanja obeh obdolžencev,... ki se nanašajo na različna področja delovnopravnih predpisov in katerih posledice so se manifestirale v oškodovanju v tenorju izreka izpodbijane sodbe navedenih delavcev. Glede na navedeno je torej tudi po oceni pritožbenega sodišča tako, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče, mogoče zaključiti, da obd. F. S. v tem kazenskem postopku ni obravnavan za historični dogodek, ki bi imel tako, kot neutemeljeno trdita obrambi obeh obdolžencev, podlago v identičnih oziroma v bistvenem enakih dejstvih, kot so jih imela ravnanja, zaradi katerih je bil zoper obd. F. S. že voden postopek o prekršku in zaradi katerih so mu bili kot odgovorni osebi izdani tudi prej citirani PN. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v napadeni sodbi namreč izhaja poslovanje družbe S. O., ki je bila že v letu 2010 blokirana zaradi izvršb in neplačevanja prispevkov, torej gre za obravnavanje ves čas istega historičnega dogajanja, v katerem niso bili plačani prispevki in izplačane plače delavcem, naveza in podpora obd. I. K. pa je v izreku zadostno konkretizirana v omogočanju, da je kot edini družbenik in direktor družb O. d.o.o., omogočil promet preko TRR družb K. d.o.o. in O. d.o.o., kamor se je polagala gotovina, prejeta iz naslova opravljanja trgovinske dejavnosti S. O. Zato je prvo sodišče takšno podporo obd. I. K. utemeljeno prepoznalo (le) kot pomoč in ne kot sostorilstvo in štelo v tem delu kot dejanskega poslovodjo obd. F. S., kot zakonitega zastopnika S. O. ter v nadaljevanju prepričljivo in vzorno obrazložilo, da je bilo tudi zaposlovanje delavcev le v domeni obd. F. S. in ne obd. I. K. Dopustitev obd. I. K. za polaganje gotovine na TRR obeh njegovih družb pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča nedvomno ravnanje podpore, ki je pripomoglo k ohranjanju poslovanja družbe S. O., saj bi brez tega že v letu 2010 v skladu z določbami ZFPPIPP morali biti izvedeni ukrepi finančnega prestrukturiranja, oziroma bi moral biti vložen predlog za stečaj (ta je bil šele v letu 2012), šele v letu 2013 pa se je zgodil izbris te družbe brez likvidacije. Strinjati pa se je s pritožbenimi navedbami, da je v delu, ki se nanaša obd. I. K. nepravilna odločitev prvega sodišča, ko je tudi obd. I. K. (nerazdelno) bila naložena dolžnost plačila premoženjskopravnih zahtevkov oškodovancem. Skladno s pritožbenimi navedbami namreč drži, da so oškodovani delavci, imena katerih izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe svoje premoženjskopravne zahtevke priglasili v postopku, ki se je do tedaj vodil le zoper obd. F. S. pri Okrajnem sodišču v Žalcu (v fazi posameznih preiskovalnih dejanj), medtem ko so v fazi sojenja pri tako postavljenih premoženjskopravnih zahtevkih (le) vztrajali in nihče izmed njih ni izrecno navajal, da tak premoženjskopravni zahtevek naslavlja tudi zoper obd. I. K. Zato ima pritožba prav, da ne vzdrži obrazložitev prvega sodišča (točka 94), v katerem je le-to sicer pravilno izhajalo iz členov 101 in 102 ZKP, ki uzakonjata podajo predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, v nadaljevanju pa nato nepravilno razlogovalo aktivno legitimacijo v zvezi s podajo premoženjskopravnega zahtevka navedbo, da je naslovnik premoženjskopravnega zahtevka vsakokratni udeleženec, zoper katerega je kazenski postopek uveden, ne da bi ga moral upravičenec še posebej opredeliti. Zato je v tem delu bilo potrebno pritožbi ugoditi zaradi kršitve drugega odstavka člena 102 ZKP in izpodbijano sodbo v odločitvi o premoženjskopravnih zahtevkih, ki se nanaša na obd. I. K. na podlagi zakonskega pooblastila iz šestega odstavka člena 392 ZKP razveljaviti.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep VII Kp 27565/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 12.11.2019

Institut: kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plače - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za socialno varnost - neto plača - bruto plača - prokurist - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjsko pravni zahtevek

Jedro: Po določbi 35. člena ZGD-1 prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Neporavnani prispevki za socialno varnost so davčna terjatev in se lahko... izterjajo le v davčni izvršbi, zato jih ni mogoče uveljaviti v okviru premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. Iz delovnega razmerja izhaja pravica do bruto plače in drugih povračil iz delovnega razmerja. Plača torej delavcu ne pripada v celoti, temveč se razdeli na plačilo davkov in prispevkov, ki pripadajo državi oziroma različnim državnim blagajnam ter delavcu, ki prejme neto plačo.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2039/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.11.2019

Institut: razmerja med starši in otroki - začasna odredba - odvzem pravice do stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - mnenje otroka

Jedro: Sodišče je v skladu z zrelostjo in starostjo otroka sicer dolžno upoštevati njegovo mnenje, kar pa ne pomeni, kot to zmotno menita starša, da je takšno mnenje tudi edini kriterij za končno odločitev sodišča, temveč bo šele celovit dokazni postopek lahko dal prepričljiv odgovor na vprašanje,... ali bo predlog upnice za predodelitev otroka utemeljen.

+

Dokument: VSL Sklep II Cp 1583/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.11.2019

Institut: delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna motnja - obseg - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo

Jedro: V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje... pravice in koristi (44. člen ZNP). Od stopnje ugotovitve (ne)sposobnosti skrbeti zase je tudi odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1986/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.11.2019

Institut: razmerja med straši in otroki po razvezi zakonske zveze - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - prešolanje učenca osnovne šole - stiki - preživnina - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - opustitev izvedbe predlaganih dokazov

Jedro: Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki je ogroženost otroka, ki mora biti izkazana do te mere, da bi opustitev takojšnega varstva lahko bistveno posegla ali ogrozila otrokove pravice in bi zaradi te opustitve otroku lahko nastala nenadomestljiva... škoda. Le v teh izjemnih primerih ni mogoče čakati na končno odločitev in je zato dolžnost sodišča, da zavaruje otrokov položaj oziroma njegove pravice z začasno odredbo.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1822/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.11.2019

Institut: začasna odredba - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - ustreznost začasne odredbe - odvzem otroka - ogroženost otroka - otrokova korist - milejši ukrep

Jedro: Izdana začasna odredba, da se mora dolžnica z mladoletnim sinom A. A. zglasiti in namestiti v Materinskem domu Y., bi bila ustrezna le ob pripravljenosti dolžnice za sodelovanje. Ker ta ni izkazana in tudi ni bila izkazana pred sodiščem prve stopnje, otrokove koristi, glede katere je sodišče... prve stopnje ugotovilo, da je ogrožena, s takšno začasno odredbo ni mogoče zavarovati. Iz tega razloga je bilo treba ugovoru dolžnice ugoditi in po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo razveljaviti.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1866/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.11.2019

Institut: spor iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna ureditev stikov - pravica do izjave - ogroženost otroka - otrokova korist - sprememba okoliščin med postopkom - mnenje Centra za socialno delo (CSD)

Jedro: V postopkih odločanja glede dodelitve otroka v varstvo in vzgojo ter ureditve stikov je začasna odredba omejena le na nujne primere, ko je zaradi varstva otrokovih koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe, ker otroku grozita nasilje ali težko nadomestljiva škoda. Namen začasne... odredbe ni v tem, da bi v konfliktnem odnosu med staršema predstavljala sredstvo za urejanje razmerij med starši in otroki še pred koncem rednega postopka.

+

Dokument: VSM Sodba II Kp 31936/2014, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 18.11.2019

Institut: kaznivo dejanje poslovne goljufije - nasprotje med razlogi sodbe in izvedenimi dokazi

Jedro: Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbi, ko pod videzom kršitve 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP trdi, da je podano nasprotje med izvedenimi dokazi in obrazložitvijo izpodbijane sodbe, s tem ko sodišče prve stopnje ugotavlja, da je obdolženec del obveznosti do dobaviteljev oziroma... prevoznikov poravnal in da je posle dogovoril M. V., kljub temu pa meni, da je pri obdolžencu podan preslepitveni namen oziroma naklep. Pritožba ne pojasni, katere dokaze ima v mislih, prav tako pa prezre, da je odločilno dejstvo ravno v tem, da je V. ravnal po navodilu oziroma naročilu obdolženca ter da obdolženec kot edini družbenik in direktor družbe P. d.o.o. ni poskrbel, da bo družba realizirala svoje obveznosti, kljub temu, da je razpolagala z zadostnimi sredstvi za poplačilo računov. Zatrjevanega nasprotja tako ni zaslediti. Ker pa pravnomočno potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatve oškodovancev, katerim so bili z izpodbijano sodbo priznani premoženjskopravni zahtevki (točka III izpodbijane sodbe), je pritrditi pritožbi v delu, ko navaja, da ima sklep o potrditvi prisilne poravnave naravo izvršilnega naslova, kar pomeni, da bi oškodovanci za iste terjatve razpolagali z dvema izvršilnima naslovoma. Če sodišče z odločbo o premoženjskopravnem zahtevku odloči o že razsojeni stvari, krši določbo drugega odstavka 105. člena ZKP, zato je bilo pritožbi v tem delu pritrditi in odločiti, da se oškodovance s celotnimi premoženjskopravnimi zahtevki napoti na pravdo.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1743/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.11.2019

Institut: zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pogoj nujnosti - odločanje po uradni dolžnosti - načelo oficialnosti - skrb staršev za otroke - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - varstvo koristi otroka - pravica do stikov otroka s starši - ureditev stikov otroka s staršem - obseg in način izvajanja stikov - izkazana ogroženost otroka - načelo sorazmernosti - telefonski stiki z otrokom

Jedro: Vsak razpad družine terja, da se stiki med staršema in otrokom uredijo. Toda nujnost ureditve stikov med otrokom in tistim od staršev, s katerim otrok po dejanskem razpadu družine ne živi več, samo po sebi ne vzpostavlja nujnosti za začasno ureditev drugih vprašanj, ki jih je razpadu družinske... skupnosti treba urediti (vzgoja in varstvo ter plačevanje preživnine). Te nujnosti tudi ne vzpostavlja dejstvo, da starša težko vzpostavljata konstruktivno starševsko sodelovanje. Sodišče mora posebej paziti, da s preuranjeno sodno odločbo o varstvu in vzgoji med postopkom, v katerem si eden od staršev prizadeva za skupno izvrševanje vzgoje in varstva ali ko si oba starša (vsak s svojo sodno zahtevo) prizadevata, da bi jima sodišče otroka zaupalo v vzgojo in varstvo, z izdajo začasne odredbe ne povzroči situacije, ki bi enega od staršev predčasno postavila v ugodnejše izhodišče in mu na ta način zagotovilo boljše možnosti za uspeh v postopku. Za presojo, ali obstaja nujnost za izdajo začasne odredbe o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo med postopkom, se je treba vprašati, kaj taka odločitev sploh pomeni. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, lahko samostojno odloča samo o tistih vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na otrokov razvoj. Gre za povsem običajne odločitve, npr., kdo bo otroka peljal v šolo/iz nje, ga bo peljal k (zobo)zdravniku, kaj in kdaj bo otrok jedel, kdaj bo vstajal in šel spat, itd., ter tisto, kar je po naravi stvari povezano s tem: da bosta ta starš in otrok praviloma imela enako stalno prebivališče ter da se bodo pošiljke za otroka vročale na naslov tistega od staršev, pri katerem je otrok. Za izdajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom mora biti otrok ogrožen v teh navedenih segmentih. Ukinitev nočnih stikov z nerezidenčnim staršem za čas trajanja postopka lahko tega starša ne le onemogoči pri tem, da mu je otrok s končno odločbo zaupan v vzgoji in varstvo, temveč lahko močno okrni tudi njegovo pravico do stika z otrokom, kar otroku ni in ne more biti v korist.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1604/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.11.2019

Institut: ureditev stikov z otrokom - sprememba izvajanja stikov - preprečevanje stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - varstvo koristi otroka - dolgoročna korist - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - namestitev otroka v rejniško družino

Jedro: Pri presoji, kakšna ureditev stikov z nerezidenčnim staršem je v otrokovo korist, je pomembna tudi okoliščina, zakaj otrok odklanja stike in ali starš, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, preprečuje oziroma ovira stike otroka z drugim staršem. Ni dvoma, da je treba način in obseg... izvajanja stikov med A. in očetom spremeniti, vendar pa ne tako, da bi bilo njihovo izvajanje odvisno od želje A. Glede na materino indoktrinacijo in odtujevanje A. od očeta, kar je ob podrejenosti A. materi in močni navezanosti nanjo vodilo do A.-jinega odklanjanja stikov z očetom, pri čemer A. v ničemer ni ogrožena od očeta, je treba pri ureditvi stikov izhajati iz dolgoročne koristi A., kamor sodijo tudi stiki z očetom.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1971/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.11.2019

Institut: postopek iz razmerij med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - ureditvena začasna odredba - začasna ukinitev stikov - začasna ureditev stikov - odločanje na podlagi verjetnosti - mnenje izvedenca - največja korist otroka - ogroženost otroka - zavračanje stikov - ponovna vzpostavitev stikov - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo

Jedro: Odločitev o stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača. Odsotnost stikov med nerezidenčnim staršem in otrokom lahko hitro povzroči odtujitev otroka, kar pa v primeru, ko ima nerezidenčni starš ustrezne starševske kapacitete, škoduje otrokovemu razvoju in predstavlja... najmanj težko popravljivo škodo. V takih primerih je treba ugotoviti vzroke za odpor do stikov oziroma ali se v tem odporu izraža resnična volja otroka.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2132/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.11.2019

Institut: stiki med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odvzem pravice do stikov z otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokova korist - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neopredelitev do dokaznih predlogov

Jedro: Po utrjenem stališču sodne prakse se z začasno odredbo uredi položaj, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje. Sodišče se resda ni izrecno izreklo... o listinah, ki jih je predlagateljica priložila predlogu, niti ni pridobilo policijskih spisov. Ker pa je po pridobitvi mnenja CSD lahko dovolj zanesljivo ocenilo, da iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe ne izhaja verjetnost, da bi bil razvoj otrok zaradi očetovih ravnanj ogrožen v taki meri, da bi to narekovalo takojšnjo prepoved stikov oziroma njihovo omejitev na minimalen čas in pod nadzorom CSD, zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1648/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.11.2019

Institut: začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - stiki - določitev stikov - izvedensko mnenje

Jedro: Glede na že naveden čas izdelave izvedeniškega mnenja je neutemeljena navedba, da se stiki ne morejo ustrezno prilagajati v tako kratkih časovnih obdobjih. O prilagoditvi stikov je bilo sicer odločeno s sklepom o začasni odredbi, zoper katero toženec ni vložil ugovora.

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1864/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.11.2019

Institut: stiki otroka s staršem - ukinitev stikov z otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - omejitev stikov - stiki očeta z otrokom - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kontradiktornost postopka - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - vročanje pisanj pooblaščencu - nepravilna vročitev - prehodne določbe DZ

Jedro: Iz ustavne zahteve po kontradiktornem postopku in pravice stranke, da se izjavi, izhaja tudi zahteva, da lahko odločitev sodišča veže le tiste osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana. Predlagateljici odgovor nasprotnega udeleženca na njen predlog ni bil vročen.... To pa pomeni, da je bila njena pravica do izjave v postopku kršena. Zaupanje strank/udeležencev v sodni postopek temelji na pričakovanju, da so se imele možnost opredeliti prav do vseh navedb nasprotne stranke, zato okoliščina, ki jo navaja prvostopenjsko sodišče v pojasnilu o očitanih kršitvah, da so se navedbe iz odgovora na predlog ponovile v kasnejših vlogah nasprotnega udeleženca, ne sanira zatrjevane kršitve. Stranki, ki ima pooblaščenca, se vabila vročajo prek pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno se ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po določbi petega odstavka 106. člena ZZZDR sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep IV Cp 1501/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.11.2019

Institut: varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - osnovna šola - premestitev - nadomestitev soglasja starša - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - izvedensko mnenje

Jedro: Neutemeljen je očitek sodišču, da pri določanju preživnine in pri določanju stroškov od tožnice ni terjalo, da stroške izkaže in je zato preživnino previsoko odmerilo. Sodišče prve stopnje je namreč natančno pojasnilo, glede katerih stroškov sta starša soglasna, katerim stroškom... toženec ni oporekal in kako so sicer stroški izkazani, izpodbijanje višine teh stroškov šele v pritožbi in nasprotovanje ugotovljeni višini, pa še to pretežno pavšalno, ni utemeljeno.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1399/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.12.2019

Institut: stiki z obema staršema - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - način izvrševanja stikov - stiki prek pisem - začasna ureditev stikov - odtujevanje otroka - mnenje izvedenca - največja korist otroka - Center za socialno delo (CSD) - strokovna pomoč - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo

Jedro: Glede na celotno dogajanje med udeležencema v zvezi z njunima otrokoma v zadnjem letu pred zaključkom postopka je sodišče prve stopnje prehitro sprostilo stike med D. in očetom (predlagateljem). Z ozirom na predlagateljev dolgoleten sovražen odnos do nasprotne udeleženke, ki D. močno obremenjuje,... v povezavi z očetovim ravnanjem v smeri odtujevanja D. od matere, je potrebna večja postopnost pri ureditvi stikov. Tudi v določenem prehodnem obdobju po spremembi prejšnje odločbe o stikih z novo odločbo je treba stike med predlagateljem in D. izvajati ob strokovni pomoči delavcev centra za socialno delo v pomenu šestega odstavka 106. člena ZZZDR, da bodo lahko stiki res v največjo korist D. Ker je z odločitvijo pritožbenega sodišča sklep o glavni stvari postal pravnomočen in je začasna odredba s tem prenehala veljati, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper začasno odredbo.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep IV Cp 1606/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.12.2019

Institut: sodna poravnava - učinek sodne poravnave - spremenjene okoliščine - sprememba stikov - otrokove koristi - volja otroka - preživnina otrok - preživninske zmožnosti - metodološki napotek

Jedro: Zaradi omenjenega učinka sodne poravnave ne bis in idem (kar zajema sodna poravnava ne bi več smelo biti predmet razpravljanja in odločanja) in zaključka, da ne obstojijo spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale poseg v sodno poravnavo, sodišče ni imelo podlage za spremembo dogovora med... pravdnima strankama, sklenjenega s sodno poravnavo. Do spremembe dogovora bi lahko prišlo le z dogovorom oziroma v soglasju pravdnih strank.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2176/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.12.2019

Institut: zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - otrokova želja - določitev preživnine - stiki z otrokom - korist mladoletnega otroka - varstvo koristi otroka - izvedensko mnenje

Jedro: Vendar pa je treba upoštevati, da na CSD zaposlenim ni bilo znano, da je bil tožnik v letu 2014 obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, ker se je od začetka leta 2013 do konca maja 2013 sestajal s takrat 13 letno oškodovanko in jo pogosto poljubljal,... otipaval po intimnih delih ter štirikrat spolno občeval z njo. Ta podatek je pomemben za presojo tožnikove primernosti za vzgojo in varstvo hčerke, ki je v istem starostnem obdobju, kot je bila v času storitve kaznivega dejanja oškodovanka. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi ugotovilo vpliv dejstva, da je tožnik pred leti storil opisano kaznivo dejanje, na njegovo starševsko sposobnost. Moralo bi vsaj seznaniti CSD s pridobljenim podatkom o obsodbi tožnika in zahtevati opredelitev CSD do navedenega vprašanja. Ob jasnem in konsistentnem mnenju CSD, iz katerega izhaja, da bi bilo upoštevanje želje mladoletne hčerke, da bi živela z očetom, njej v korist, je izpodbijana odločitev preuranjena.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2305/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.12.2019

Institut: oddaja v vzgojni zavod - zavrženje pritožbe - pisna vloga - podpis na vlogi - zavod - zakoniti zastopnik - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis pritožnika - lastnoročen podpis - sestavine pritožbe - obvezna sestavina pritožbe - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožba

Jedro: Pritožba predlagatelja zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje lastnoročnega podpisa njenega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca ne vsebuje, zato je nepopolna. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev.

Izberi vse|Izvozi izbrane