Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1183cT1tbmVuamUlMjBvdHJva2ElMjAmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDc=

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1521/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.09.2019

Institut: spori iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - otrokova korist - skupno starševstvo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodni izvedenec - pritožbene novote

Jedro: Po sodni praksi ima poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz... razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca. Zato v družinskopravnih zadevah za odločitev praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD in je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče ob podanem predlogu v postopku vedno moralo postaviti izvedenca kliničnega psihologa. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi bile v podanem mnenju nejasnosti, pomanjkljivosti ali pa bi bilo zaradi specifičnosti zadeve treba opraviti bolj poglobljeno strokovno ekspertizo, česar pa okoliščine obravnavanega primera niso narekovale

+

Dokument: VSM Sodba IV Kp 12536/2016, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 12.09.2019

Institut: kaznivo dejanje grožnje - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - grdo ravnanje - resna grožnja - opis kaznivega dejanja - namen - vzgojiteljica v vrtcu - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - oprostilna sodba

Jedro: Glede na jezikovno razlago določbe prvega odstavka 135. člena KZ-1 gre pri temeljni obliki kaznivega dejanja grožnje zgolj za verbalni delikt oziroma poseg v oškodovančevo življenjsko, telesno in duševno integriteto, medtem ko grdo ravnanje že pomeni neposredno uresničitev grožnje, ker se s... takim ravnanjem že realno poseže v oškodovančevo telesno in duševno celovitost. Ker se v obravnavanem primeru obdolženki očita, da je z mld. oškodovancem grdo ravnala s tem, ko ga je vlekla za uho in ga je večkrat udarila po zadnjici, pa je obdolženka presegla verbalni nivo grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Z fizičnim kaznovanjem mld. oškodovanca je posegla v njegovo telesno in duševno integriteto. Grožnjo je udejanila. Resna grožnja je bila torej vsebovana že v samem grdem ravnanju, zato ni nobene potrebe, da bi abstraktni del opisa kaznivega dejanja vseboval še očitek o resni grožnji. Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja, da v opisu očitanega kaznivega dejanja ni konkretiziran namen ustrahovanja. Opisana dejanja obdolženke (vlačenje za uho in večkratni udarci po zadnjici) pa so nedvomno takšne narave in intenzitete, da so pri vsakemu otroku, staremu od 3 do 4 leta, objektivno zmožna povzročiti občutek prestrašenosti in ogroženosti.

+

Dokument: VSC Sodba Cp 331/2019, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.09.2019

Institut: varstvo in vzgoja - preživnina - stiki - izvajanje dokazov - dokaz z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zaslišanje priče - nepotrebni dokazi - otrokova korist - pritožba - pritožbeni razlogi

Jedro: Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je pritožba samostojno pravno sredstvo in da so zato neupoštevna vsa pritožbena sklicevanja na navedbe v drugih vlogah. Predmetni pravdni postopek ni bil namenjen razčiščevanju razmer med staršema in ugotavljanju ter obširnem pojasnjevanju prav... vsakršnih minucioznih okoliščin, ki obstojijo pri enem izmed staršev in ki nimajo relevantnega vpliva na ugotavljanje otrokove koristi. Povedano drugače, relevantne okoliščine pri starših je bilo treba oceniti s stališča mladoletne A. in to je sodišče prve stopnje ob pomoči angažirane izvedenke tudi celovito, popolno in prepričljivo storilo. Lastna, obširna, selektivna in ponekod minuciozna pritožbena dokazna ocena po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljena in pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje ter sledi na prvi stopnji sojenja ugotovljenemu dejanskemu stanju, ki ga na tem mestu ne bo podrobneje ponavljalo, saj je razvidno že iz izpodbijane sodbe. Oba starša sta sposobna skrbeti za otroka, so pa pri materi boljše razmere za otrokov razvoj. Določanje preživnine ni matematična operacija in da se upoštevajo tudi dejavniki, ki niso materialne narave (tožnica zaradi dodeljenega varstva in vzgoje v pretežni meri skrbi za mladoletnega otroka. Utemeljena in pravilna je tudi določitev stikov.

+

Dokument: VSM Sklep III Cp 794/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.09.2019

Institut: začasna odredba - stiki z otroki - ogrožen položaj otrok

Jedro: Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe kot enega izmed ukrepov za varstvo koristi otrok je resna ogroženost otrok.

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1538/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.09.2019

Institut: začasna ukinitev stikov - začasen odvzem pravice do stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor iz družinskih razmerij - sum spolne zlorabe - nujnost ukrepa - interes otroka - ogroženost otroka - obrazložitev sklepa - postopek za oceno ogroženosti otroka - kontradiktornost postopka - uporaba zakona

Jedro: Sum spolne zlorabe terja izjemno skrb in ne dopušča sprejema odločitve o nenadzorovanih stikih. To pomeni, da tak sum praviloma terja ukrepanje sodišča z neke vrste začasno odredbo. A vendarle ni mogoče mimo izhodišča, ki ga je v odločbi Up-410/01(8) izpostavilo ustavno sodišče - torej,... da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe seveda nujna, pa vendarle terja konkretno obrazložitev sodišča o tem, kako je ugotovilo, da je otrok ogrožen. Seveda spolna zloraba in/ali nasilje že sama po sebi predstavljata zelo hudo ogroženost otroka; vprašanje pa je, kdaj je sum spolne zlorabe v konkretnem primeru podan. Samo okoliščina, da spolno zlorabo očita (ali sumi) predlagatelj(ica) postopka (posebej v primeru, ko so bili podobni očitki v preteklosti ovrženi), za zaključek, da obstaja sum spolne zlorabe, še ne zadošča. Še posebej to velja, ko gre za odločanje po tistem, ko je bila kontradiktornost v postopku vzpostavljena in je sodišče že izvedlo nekatere dokaze; drugače bi utegnilo biti ob prvem odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe pred vzpostavitvijo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ob odločanju o ugovoru oceniti izvedene dokaze in obrazložiti, kateri od njih so ga prepričali v sprejeti zaključek in zakaj. Takšne obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep IV Cp 1460/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.09.2019

Institut: dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - primernost staršev - največja otrokova korist - objektivne okoliščine - roditeljska pravica - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dokaz z izvedencem - ustno in pisno izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pristranskost izvedenca - izločitev izvedenca

Jedro: Okoliščina, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo enemu od staršev, skladno z drugim odstavkom 113. člena ZZZDR pomeni le, da tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, odloča o vprašanjih dnevnega življenja otroka. Medtem ko o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj,... odločata še vedno oba starša sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Odločitev o vzgoji in varstvu je del izvrševanja roditeljske pravice, vendar je ta pravica širša. Roditeljska pravica pomeni, da morajo starši (torej oba) svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Glede na ugotovitev, da sta oba starša sposobna za nadaljnje varstvo in vzgojo otrok, ob tem ko pravdni stranki nista izrazili volje (in tudi nista izkazala kapacitet) za skupno vzgojo in varstvo, se je sodišče prve stopnje pri presoji, komu zaupati otroka, naslonilo na druge okoliščine (koristi otrok), ki jih je opredelilo z izrazom objektivne (kar v kontekstu pomeni neodvisne od zmožnosti staršev).

+

Dokument: VSM Sodba III Kp 1747/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 19.09.2019

Institut: kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznih predlogov - kontrolna dejstva - dokazna ocena izpovedbe prič

Jedro: Utemeljenost dokaznih predlogov. Razmerje med že ugotovljenimi dejstvi in dejstvi, ki šele morajo biti ugotovljena.

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1659/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.09.2019

Institut: začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - nasilje v družini - namestitev otroka v zavod

Jedro: Obvestilo predlagateljice o njeni preselitvi na nov naslov ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da mladoletni A. z namestitvijo izven družinskega okolja ni več ogrožen. Zgolj zagotovitev ločenega bivanja še ne pomeni, da bi bilo skupno bivanje predlagateljice in mladoletnega... A. temu v največjo korist in da bi imelo prednost pred bivanjem v zavodu.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1612/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 03.10.2019

Institut: razmerja med starši in otroki - začasna odredba o dodelitvi otroka - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorstvom

Jedro: Predlagateljičin strah, da bi nasprotni udeleženec otroka odpeljal v tujino, ni brez vsakršne podlage. Odnosi med udeležencema so močno konfliktni, nasprotni udeleženec pa je že tudi onemogočal stike med otrokom in predlagateljico. Celoten spekter okoliščin, ki jih je izpostavilo prvo... sodišče, utemeljuje sprejeto odločitev o začasnem izvrševanju stikov pod nadzorom.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1573/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 03.10.2019

Institut: začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - otrokovi stiki - ureditvena začasna odredba - izjemne okoliščine - dopust - stiki starih staršev z vnukom - primerna višina denarne kazni

Jedro: Skladno z enotno sodno prakso, je mogoče ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP izdati le v izjemnih situacijah, ko je zaradi varstva ogroženega otroka, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje, treba ukrepati še pred zaključkom pravde in pravnomočnostjo sodbe.

Dokument: VSL Sodba in sklep III Kp 22664/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 03.10.2019

Institut: kaznivo dejanje uboja - poskus uboja - bistveno zmanjšana prištevnost - eventualni naklep - direktni naklep - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - kaznivo dejanje grožnje - kazenska sankcija

Jedro: Obdolženec je z nožem z rezilom 18 centimetrov kar dvakrat zamahnil proti oškodovancu, mu prizadejal poškodbo na levi rami in v zgornjem delu leve nadlahti, nato pa je tretjič zamahnil še proti njegovemu prsnemu košu, pred tem pa je vpil, "da ga bo zaklal", "da bo vse pobil", zato je glede na... dinamiko dogajanja, dolžino rezila, število zamahov in zamah v del njegovega telesa, kjer se nahajajo življenjsko pomembni organi, utemeljeno sklepati, da je obdolženec ravnal z direktnim in ne eventualnim naklepom.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1235/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.10.2019

Institut: ukinitev stikov z otrokom - naslov za vročanje - prijava prebivališča - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - volja otroka - mnenje otroka - udeležba mladoletnega otroka v postopku

Jedro: Izraženo mnenje otroka ima vedno pomembno težo in tudi dokazno vrednost, zato je treba preveriti, kakšna je trenutna volja vseh treh otrok v zvezi s stiki z nasprotnem udeležencem, nato pa presoditi, če je njihov odnos odklonilen, ali takšna odločitev resnično pomeni, da je na ta način najbolje... poskrbljeno za koristi otrok in njihov uspešen osebnostni razvoj.

+

Dokument: VSM Sodba III Cp 812/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.10.2019

Institut: varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - ponovno odločanje o zadevi - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - največja otrokova korist - izvedensko mnenje - poročilo centra za socialno delo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka

Jedro: Sodišče je v obravnavanem postopku za predodelitev otroka ponovno ugotavljalo, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka in zaključilo, da ml. hčerka pri nobenem od staršev ni kakorkoli ogrožena, ugotavljalo je sposobnosti obeh za vzgojo otroka ter izpostavilo... dejstva, na podlagi katerih je zaključilo, da mati zagotavlja boljše možnosti za vzgojo in varstvo mladoletne hčerke ter, da je v korist ml. otroka tudi kontinuiran in stabilen sistem varstva in vzgoje.

+

Dokument: VSM Sodba III Kp 46444/2018, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 15.10.2019

Institut: kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - zaslišanje obremenilne priče - razlogi o odločilnih dejstvih - direktni naklep - izločitev izvedenca - izvedenec psihiatrične stroke - biološke sledi - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - zavrnitev dokaznih predlogov - kazen zapora

Jedro: Zaslišanje oškodovanke pri preiskovalnem sodniku je predstavljalo izvedbo dokaza, ki je zaradi starosti oškodovanke specifična. Na glavni obravnavi neposredno zaslišanje oseb, mlajših od petnajst let, ki so bile žrtve kaznivih dejanj (iz tretjega odstavka 65. člena ZKP) ni dopustno zaslišati... (peti odstavek 331. člena ZKP), temveč v teh primerih sodišče odloči, da se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju teh oseb, stranke pa lahko postavijo tudi posredna vprašanja, če sodišče oceni, da so utemeljena in potrebna za razjasnitev dejanskega stanja, zaslišanje pa opravi posredno preiskovalni sodnik (šesti odstavek 331. člena v zvezi s 338. členom ZKP). Osebno integriteto mladoletnega oškodovanca, ki še ni star 15 let, varujejo že navedene zakonske določbe, ki določajo način njegovega zaslišanja v primeru, kadar je bil žrtev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP. Oškodovanko, takrat še ne staro 15 let, je zaslišal preiskovalni sodnik (pod njegovim vodstvom pravosodna svétnica), zagovorniki so ji postavili številna posredna vprašanja, potek dogajanja 3. 10. 2018 pa je podrobno opisala, ko je bila prvič zaslišana, medtem ko je na zaslišanju 17. 4. 2019 povedala, da pri tej izjavi vztraja. Na (primerna) vprašanja je odgovorila, ni pa bila dolžna, zato da bi se njena verodostojnost preverjala, dogodek ponovno opisovati. Obdolžencu tako ni bila kršena pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče in izvajanja dokazov, kot trdi pritožba, ni pa ji mogoče pritrditi niti, ko navaja, da je bilo kršeno načelo neposrednosti, ker se razpravljajoči sodnik z izpovedbo oškodovanke ni mogel seznaniti, temveč se je z njo seznanil le posredno in zato njene verodostojnosti ni mogel presoditi. Nasprotno, ravnal je pravilno in v skladu z navedenimi zakonskimi določili, tudi ko je njeno izpovedbo nato na glavni obravnavi 15. 5. 2019 prebral. Ne le, da se je sodišče prve stopnje do navedb obrambe in predloga za odreditev izvedenca v sodbi opredelilo, temveč je o pomenu navedenih ugotovitev, ki so razvidne iz poročila NFL in izpovedbe navedene priče, sprejelo pravilne dejanske zaključke. Nobenega razloga ni imelo, da bi v ugotovitve priče in dejstva, ki izhajajo iz poročila o preiskavi NFL podvomilo ter da bi, glede na vse okoliščine, ocenilo, da je potrebno za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi s preiskavo sledov, ki so bili odvzeti, postaviti izvedenca strokovnjaka za DNK analizo in podajanje mnenj, kot je predlagala obramba. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v navedenem poročilu in preiskavi NFL ter izpovedbi mag. G.H. ni zaznati ničesar, da bi bilo mogoče sklepati o pristranskosti, saj je v obširnem zaslišanju odgovoril na številna vprašanja obrambe natančno in prepričljivo, opisal je postopke in uporabo naprav ter delo z vzorci, ki jih analizirajo in način kontrole dobljenih rezultatov. Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1, kot je opisano v izreku sodbe, ima vse zakonske znake tega kaznivega dejanja. Abstraktni zakonski znaki so ustrezno konkretizirani, kaznivo dejanje pa je tudi glede spolnega napada na oškodovanko v času pred 3. 10. 2018 ustrezno opisano in konkretizirano. Navedeno je, da je obdolženec v času od januarja 2016 do 3. 10. 2018 na širšem območju R. (torej do dne, ko je opisan spolni odnos obdolženca z oškodovanko) z L.L., osebo drugega spola, ki še ni bila stara 15 let, storil spolna dejanja, pri tem pa je opisano, katera so bila ta spolna dejanja (tudi pred 3. 10. 2018), kako jih je izvrševal, kljub temu, da ga je odrivala in prosila, da naj z njimi preneha, pri čemer je podrobno opisano, po katerih delih telesa jo je otipaval in kje se je morala oškodovanka dotikati njega. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom, ne le 3. 10. 2018, temveč tudi pri svojih ravnanjih od januarja 2016 do tega dne, prav tako pa je pravilno in popolno obrazložilo, da se je zavedel protipravnosti svojega ravnanja in da se je zavedal svojega dejanja ter ga je hotel storiti, kot je že bilo obrazloženo.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1777/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.10.2019

Institut: začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba za ureditev razmerij - stiki z mladoletnim otrokom - varovanje koristi otroka

Jedro: Sodišče lahko v skladu z določbo 411. člena ZPP med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v izjemnih primerih izda začasno odredbo, ko je treba že pred izdajo končne odločbe začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem... primeru otroku nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1173/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.10.2019

Institut: razmerja med starši in otroki - določitev stikov - izvedensko mnenje - sodna poravnava

Jedro: Izhajajoč iz namena stikov (zagotavljanje otrokovih koristi – prvi odstavek 106. člena ZZZDR) in temeljne dolžnosti staršev, izvirajoče iz njihove roditeljske pravice (zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja njihovih otrok – 4. člen ZZZDR), je vsak starš dolžan poiskati... tudi ustrezno strokovno pomoč (v konkretnem primeru z namenom, da se izboljša funkcioniranje roditelja v starševski vlogi), kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja otrokove koristi.

+

Dokument: VSC Sklep Cp 391/2019, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.10.2019

Institut: pravica do družinskega življenja - načelo največje koristi otroka - celovita dokazna ocena - skupno skrbništvo

Jedro: Pravica do družinskega življenja otrok je opredeljena v 5. a členu ZZZDR. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z otrokovimi koristmi razdelilo otroke med starša in jih je s tem prikrajšalo za skupno družinsko življenje (pri tem je potrebno dostaviti, da so otroci približno v istem... starostnem obdobju od 11 do 14 let) in da takšna razdelitev otrok ni v največjo korist mld. otrok, kot na to opozarja izvedenka, sodišče pa temu ne sledi. Toženec se je sicer v postopku na prvi stopnji zavzemal za skupno skrbništvo in tudi o tem sodišče prve stopnje ni podalo ustrezne obrazložitve. Kot izhaja iz dejanskega stanja stanovanjskih razmer med obema staršema je oče ostal v stanovanjski hiši, mati pa ima stanovanje v neposredni bližini, tako da bi tudi glede na takšen način življenja bilo mogoče vzpostaviti skupno skrbništvo, vse z namenom, da se ohrani pravica do družinskega življenja ali pa vse tri otroke dodeliti enemu od staršev (bolj primerno materi), ne pa, da je sodišče prve stopnje otroke razdelilo. Dosedanje besedilo ZZZDR, ki pa ga je DZ presegel res ne omogoča takoimenovanega skupnega skrbništva brez soglasja staršev, ker pa je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožene stranke in je odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo, bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju glede na določbo drugega odstavka 290. člena DZ, lahko odločalo o takem predlogu.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1847/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.10.2019

Institut: začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - nujnost izdaje začasne odredbe - nujnost ukrepa - nepopravljiva škoda - težko popravljiva škoda - prejudicialen učinek - dokazni standard verjetnosti - načelo kontradiktornosti - zavrnitev predloga - otrokova korist - dokazni predlog - stroški izvedenca

Jedro: Začasna odredba ne more biti nadomestilo za redno sodno varstvo in je lahko izdana le v primerih, ko je takšen vnaprejšnji poseg sodišča nujen. Sodišče prve stopnje v fazi postopka za izdajo začasne odredbe še ni izčrpalo dokaza z izvedenko klinične psihologije. S tem ni kršilo... načela kontradiktornosti in neposrednosti, saj v postopkih zaradi izdaje začasne odredbe odloča na podlagi nižjega dokaznega standarda, in sicer verjetnosti.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1897/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.10.2019

Institut: spori iz razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki med otrokom in starši - določitev stikov

Jedro: Sodišče prve stopnje je A. A utemeljeno zaupalo v varstvo in vzgojo tožniku. Celoten dokazni postopek namreč potrjuje, da je toženka zaradi svoje psihične strukture, zdravstvenih težav, neustreznih bivalnih razmer ter odsotnosti ustrezne podpore družine manj primerna, da bi se ji A. A. zaupala... v varstvo in vzgojo.

+

Dokument: VSM Sodba II Kp 16945/2018, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 29.10.2019

Institut: pravica do obrambe - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - uporaba omilitvenih določil - zaporna kazen - seja pritožbenega senata - izključitev javnosti - spolna integriteta - izvedenec - mladoletna oškodovanka

Jedro: Sodišče prve stopnje je v sodbi pojasnilo, na podlagi česa sklepa, da je izpovedba oškodovanke M.L.Z. resnična, ko je povedala, da ji je obdolženec z roko segel za hlače in spodnjice ter jo otipaval po spolovilu in ustrezno je tudi pojasnilo, da takšno ravnanje nedvomno nakazuje, da je bilo... obdolženčevo ravnanje spolno motivirano in da je z njim zadovoljeval svoj spolni nagon. Sodba torej razloge o tem ima, kakršnokoli nadaljnje pojasnjevanje, da gre za spolno motivirano dejanje, pa je ob tem nepotrebno, ker je z navedenim zaključkom sodišča prve stopnje to dejstvo dovolj pojasnjeno. Ravnanje samo po sebi kaže na spolno motiviranost storilca in nobenih razlogov ni imelo sodišče prve stopnje, da bi se ukvarjalo z obdolženčevo starostjo in ugotavljanjem, ali gre za spolno aktivno osebo. Odgovor na vprašanje, ali si je oškodovanka izmislila dogodek in obdolženca po krivem obremenjuje, sodi v pristojnost sodišča in ne izvedenca. Izvedenec dr. A.F. je na vprašanja sodišča in strank ustrezno odgovoril, pri oškodovanki je ugotovil znake spolne zlorabe, in sicer prisotnost posttravmatske stresne motnje, zmanjšano zmožnost uživanja v spolnosti in znižano samospoštovanje, pojasnil je, zakaj pri njej ne gre sklepati o neiskrenosti oziroma težnji po laganju, prav tako pa, zakaj so znaki spolne zlorabe pri osebi, ki je s tovrstnim kaznivim dejanjem oškodovana, bistveno težji, če je storilec oseba iz družinskega kroga, kot če gre za neznano osebo oziroma osebo, ki z njo ni v takšnem razmerju, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in ocenilo v točki 11 obrazložitve sodbe. S strokovnega stališča je izvedenec torej pojasnil tudi, na podlagi česa zaključuje, da pri oškodovanki ni mogoče sklepati o neiskrenosti oziroma težnji po laganju, naloga sodišča pa je bila, da po oceni vseh izvedenih dokazov presodi, ali je oškodovanka verodostojna ali ne. Zato je pritožbena navedba, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, ker izvedenec ni odgovoril na vprašanje, ali je mogoče izključiti, da si je oškodovanka celotno zgodbo izmislila, neutemeljena. Pritožbenemu zavzemanju za spremembo izrečene kazenske sankcije v obdolženčevo korist ni mogoče pritrditi. Pritožbeno sodišče ne more ocenjevati, ali je bila v drugem pravnomočno končanem kazenskem postopku, kjer je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, ki je bila omiljena do najnižje meje, odmerjena primerna kazen, temveč lahko ocenjuje le ustreznost kazenske sankcije, izrečene v tem postopku. Zavržnost ravnanj, s katerimi storilci prizadenejo spolno integriteto mladoletnih oseb, ki še niso stare 15 let, pa bi jih morali varovati, ker so jim zaupane v varstvo in oskrbo, se odraža v višini kazni, ki je za takšno kaznivo dejanje predpisana, predpisana pa je v razponu od treh do desetih let in za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 zaradi teže tovrstnih kaznivih dejanj tudi ni mogoče izreči le sankcije opozorilne narave (2. točka prvega odstavka 51. člena KZ-1). Izrečena zaporna kazen je zato ustrezna in je ne gre spreminjati obdolžencu v korist.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane