Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1183cT1tbmVuamUlMjBvdHJva2ElMjAmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDY=

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1085/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.07.2019

Institut: spori iz razmerja med starši in otroki - dodelitev v varstvo in vzgojo - največja otrokova korist - spremenjene razmere - skupno starševstvo - določitev stikov - določitev preživnine - dejansko stanje

Jedro: Sodišče prve stopnje je glede na prehodno določilo 290. člena DZ pri odločanju moralo uporabiti določbe predhodno veljavnega ZZZDR. Ta je zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo omogočal le v primeru sporazuma staršev, če takšnega soglasja volj ni bilo, pa je predvideval, da se otroci... zaupajo zgolj enemu od staršev ali v primeru posebnih okoliščin drugi osebi (tretji odstavek 105. člena ZZZDR). Ker je tožnik umaknil soglasje, ki ga je podal ob sklenitvi začasne poravnave, da bi bili hčerki zaupani obema staršema, sodišče takšne odločitve ni moglo sprejeti. Sodišče prve stopnje je po oceni vseh izvedenih dokazov, predvsem ob upoštevanju izvedeniškega mnenja, v katerem je bila analizirana zavestna in podzavestna želja obeh hčera ter preizkušena v okviru ugotavljanja največje koristi, sprejelo pravilno odločitev, da se mladoletni hčerki pravdnih strank zaupata v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu.

+

Dokument: VSM Sklep III Cp 671/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.07.2019

Institut: zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - posebne okoliščine - nepopravljiva škoda - osebni stiki z otrokom - največja korist otroka - izvajanje stikov

Jedro: Sodišče mora skrbno presoditi ali so podane takšne posebne okoliščine iz katerih izhaja, da je treba določena vprašanja glede skupnega otroka urejati že med postopkom, ker bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda, ali bi lahko prišlo do nasilja.

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1373/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.07.2019

Institut: nasilje v družini - umik predloga - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - preklic umika zahteve - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - preprečevanje nasilja v družini

Jedro: Izjave o umiku ni mogoče preklicati, zato tudi ni več dolžnostnega ravnanja sodišča iz 5. člen ZPND, ki določa, da imajo v primeru, če je žrtev nasilja otrok, koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka. V tem postopku ni izkazano, da bi bilo... potrebno posebno ukrepanje za varstvo koristi in pravic otroka (predlagatelja), glede na okoliščine primera. Iz 22b. člena ZPND, ki določa predlagatelje postopka, ne izhaja, da bi sodišče po uradni dolžnosti lahko začelo postopek, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 26. člena ZNP-1, da bi sodišče lahko nadaljevalo postopek po uradni dolžnosti. V teku je že (drug) nepravdni postopek med udeležencema, v katerem se odloča o varstvu in vzgoji predlagatelja, o stikih in o določitvi preživnine, zato bo sodišče v tem postopku lahko na predlog udeležencev, CSD ali po uradni dolžnosti (glej 160. člen DZ) izreklo ukrepe za varstvo koristi otroka iz 159. člena DZ.

+

Dokument: VSM Sodba in sklep III Cp 556/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.07.2019

Institut: varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - odločanje o stikih z otrokom - vezanost na tožbeni zahtevek - nedovoljena pritožba - skupno starševstvo

Jedro: Na podlagi drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke. Na podlagi drugega odstavka 421. člena ZPP sodišče v primeru, če zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi, odloči tudi o varstvu, vzgoji in... preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki, o tem pa odloči sodišče tudi takrat, če ni postavljen ustrezen zahtevek, če pa je bil postavljen, pa nanj ni vezano.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1062/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.07.2019

Institut: ukinitev stikov z otrokom - odklanjanje stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - spremenjene okoliščine - največja otrokova korist - nov predlog - ponovna vzpostavitev stikov

Jedro: Tako otrokova pravica do stika s staršem, kot tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom, je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Otrok ima pravico do stika z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. Vendar ne gre prezreti, da se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove... koristi. Otrokova korist je temeljna predpostavka za določitev načina izvajanja stikov s staršem s katerim ne živi. Drugoten, četudi zelo pomemben namen stikov pa je, da starš pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe do otroka. Razmere so se spremenile do te mere, da korist obeh mladoletnih otrok trenutno narekuje popolno ukinitev stikov med njima in njunim očetom, kar seveda, tako kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ne izključuje možnosti, da bo morda v prihodnosti stike mogoče vzpostaviti. Vsekakor ima oče možnost, da vzpostavi stanje in okoliščine, ko bosta otroka pripravljena na obnovo stikov in se tudi s pomočjo centra za socialno delo postopoma pripravi na stike, kar je doslej odklanjal.

+

Dokument: VSM Sklep III Cp 648/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.07.2019

Institut: odvzem roditeljske pravice - zdravljenje odvisnosti

Jedro: Da med nasprotnim udeležencem in njegovim mld. sinom, navkljub rednim stikom, ni moglo priti do življenjskega oziroma socialnega razmerja, saj je tudi nasprotni udeleženec na naroku za glavno obravnavo sam izpovedal, da siceršnjih potreb mld. S.S. ne pozna, slednji pa kot svojo primarno družino... šteje rejnico in njeno družino, nasprotnega udeleženca pa kliče zgolj po imenu oziroma priimku. Nasprotna udeleženca nista izkoristila ponujene podpore s strani CSD Maribor, Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog pri ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana - centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, Uprave za probacijo, itd., pri tem pa sama ne navedeta, kakšne druge oblike pomoči bi jima država še morala nuditi, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri vsebinsko prazne in neutemeljene.

+

Dokument: VSM Sodba IV Kp 7348/2017, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 01.08.2019

Institut: kaznivo dejanje ponarejanja listin - konkretizacija zakonskih znakov - celovita dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ponarejena oporoka

Jedro: Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča mora namreč opis kaznivega dejanja vsebovati vsa odločilna dejstva, ki kaznivo dejanje konkretizirajo tako, da sta predmet postopka in dokazovanja znana, s tem pa je hkrati obdolžencu zagotovljena učinkovita obramba, za ostale okoliščine pa zadošča, da... so navedene v razlogih sodbe, pri čemer je potrebno sodbo presojati celovito, torej izrek v povezavi s sodbenimi razlogi.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1406/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.08.2019

Institut: regulacijska začasna odredba - narok v postopku izdaje začasne odredbe - izvrševanje stikov z otrokom - ustrezna trditvena podlaga za presojo ogroženosti koristi otrok

Jedro: Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočno sodbo. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno... ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Ni namen naroka za obravnavo predloga ali ugovora v postopku izdaje začasne odredbe, da tožnik navaja oziroma pojasnjuje okoliščine, ki zahtevajo ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, temveč je na stranki, da že v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe glede izpolnitve pogojev za njeno izdajo navede zadostne trditve in zanje predlaga tudi ustrezne dokaze. Odločanje v postopku izdaje začasne odredbe mora biti hitro, zato tudi ni bilo potrebe, da bi prvo sodišče za svojo odločitev moralo pridobiti izvedensko mnenje sodnega izvedenca klinične psihologije.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 865/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.08.2019

Institut: dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev preživnine za mladoletnega otroka - določitev stikov z otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - potrebe mladoletnega otroka - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - nepotreben dokaz - način izvajanja stikov - razporeditev preživninskega bremena - dodatki k plači

Jedro: Mati je bolj odločna, zna postaviti meje in hkrati deklici nudi večjo čustveno toplino. Poleg tega ima novo družino, ki dovolj dobro funkcionira, se lažje vživlja v dekličina občutja, sledi njenim potrebam in jih podpira. Zato je mati primernejša oseba, da se ji zaupa deklico v varstvo in vzgojo.

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1386/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.08.2019

Institut: predlog za izdajo začasne odredbe - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba odločitve o stikih - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - spremenjene okoliščine - stiska otroka - režim izvajanja stikov - obstoječ izvršilni naslov

Jedro: Začasne odredbe v družinskih pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovem izdajanju pristopiti restriktivno. Ne gre za primer, ko o stikih še ne bi bilo odločeno... in da ima nasprotni udeleženec že več kot leto dni pravnomočen in izvršilen pravni naslov, s katerim so bili stiki določeni. Nasprotni udeleženec torej lahko doseže izvrševanje stikov. Spremembe, ki jih z začasno odredbo predlaga (glede načina oziroma obsega izvajanja stikov), so obsežne in znatne, zato mora sodišče v postopku ugotoviti, če so take spremembe v korist otrok in če je potrebno nujno ukrepanje. Ni v predlagateljici vzrok, da se otroka stikom upirata. Ker pa otroka ob predaji na stik doživljata hudo stisko in upoštevaje njuno starost, je po oceni sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi, zaradi čustvene podpore in vzpodbude treba izvesti stik ob podpori osebe, ki ji otroka zaupata. Sodišče je zato ocenilo kot najprimernejši način izvedbe stika tak, kot je že določen v pravnomočni sodbi.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1177/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.08.2019

Institut: predlog za začasno odredbo - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - stiki z mladoletnim otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - izrek denarne kazni - otrokova korist

Jedro: Stališče prvega sodišča, da je bila toženki zagotovljena pravica do izjave že z vložitvijo ugovorov zoper začasni odredbi in z njenim zaslišanjem na naroku 20. 7. 2018, je zmotno. V ugovornem postopku bi moralo prvo sodišče vročiti toženki tudi tožnikov predlog za začasno odredbo (začetni... procesni akt), saj bi šele s tem bilo omogočeno toženki, da se seznani z vsemi tožnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe ter da se o njih lahko tudi izjavi. Ta kršitev postopka je bila v novem postopku sanirana. Začasna odredba je bila nujna zaradi preprečitve odtujevanja otroka od tožnika. Iz podatkov spisa izhaja, da so posamezni stiki odpadli zaradi otrokove bolezni ter da so bili kasneje nadomeščeni. Zato ni bilo podlage za izrek denarne kazni.

+

Dokument: VSK Sodba II Kp 26048/2017, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 08.08.2019

Institut: pristranskost izvedenca - vrednost ukradene stvari - tatvina - demenca - izvedensko mnenje - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ocena verodostojnosti priče - postavitev novega izvedenca

Jedro: Zagovornik zatrjuje, da je bil izvedenec pristranski, ker je podajal mnenje o drugih, ne le medicinskih vidikih zadeve ter komentiral osebnost in osebnostne lastnosti obdolženke, zaradi česar obstoji upravičen dvom, da se takšno stališče odraža v vsebini mnenja. Pritožbeni razlog je neprepričljiv... že zato, ker je dopolnjeno pisno mnenje podal pred zaslišanjem na glavni obravnavi, poleg tega pa obramba iz tega razloga tudi ni pravočasno zahtevala njegove izločitve (drugi odstavek 41. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena in prvim odstavkom 44. člena ZKP). Odtujeni predmeti, zlasti še zlatnina, so v (modificiranem) obtožnem predlogu podrobno opisani, sodišče prve stopnje pa je tudi ustrezno pojasnilo način ugotovitve njihove vrednosti z vrednostjo podobnih zlatih izdelkov. Pri tem je upoštevalo najnižjo vrednost, ki zato ni mogla voditi v kvalifikacijo kaznivega dejanja v škodo obdolžene.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 348/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.08.2019

Institut: dedna pravica - zakonec - dedna pravica zakonca - prenehanje življenjske skupnosti - prenehanje življenjske skupnosti z zapustnikom - dejansko stanje - dokazna ocena - dedna nevrednost

Jedro: Če se je žena zaradi sporov odselila, pa vendar tudi po 6. 1. 2010 prihajala živeti k pokojnemu in pomagala pri oskrbi, ni mogoče sklepati, da bi ga krivdno zapustila. Ni šlo za samovoljno zapustitev, ampak za umik zaradi sporov s tožnico in nato še skrb za moža, saj se je vračala in pomagala.... Zato sodišče pravilno sklepa, da je življenjsko skupnost treba presojati celovito in da ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti (II Ips 45/96). Ne gre torej očitati krivde prvotoženki, ampak je odhod bil zaradi slabih odnosov s tožnico in premoženjskih sporov v družini.

+

Dokument: VSM Sodba in sklep I Cp 362/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.08.2019

Institut: prometna nezgoda - nosečnost - denarna odškodnina - zavrženje pritožbe - ni pravnega interesa za pritožbo - izvedenec - izvedena priča

Jedro: Tožnica izpodbija sodbo v celoti. V I. točki sodbe je bilo njenemu zahtevku delno ugodeno, zaradi tega za izpodbijanje te točke nima pravnega interesa, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem obsegu zavrglo (četrti odstavek 343. in prvi odstavek 346. člena ZPP).

Dokument: VSM Sklep III Kp 44424/2017, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 20.08.2019

Institut: predobravnavni narok - priznanje krivde - narok za izrek kazenske sankcije - kaznivo dejanje umora - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - enotna kazen - nizkotni nagibi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev ustave rs - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - novo sojenje pred drugim sodnikom

Jedro: Iz dokazov, izvedenih na naroku za izrek kazenske sankcije (točka 6), do katerih se je opredelilo v točkah 8 do 9 in 13, izhaja, da je na predobravnavnem naroku presojalo le dokazno podprtost objektivnih znakov obravnavanih kaznivih dejanj, ni pa v okviru pogoja iz 3. točke prvega odstavka 285.c... člena ZKP preverjalo ali je bilo priznanje skladno z opisom v obtožnici glede obdolženčevega subjektivnega odnosa do storjenih kaznivih dejanj in posledično krivde. Ker presoja utemeljenosti krivdoreka obtožbe z vidika presoje dejanskega stanja, to je v obravnavnem primeru krivde kot enega od izmed temeljnih elementov kaznivega dejanja, in pravne opredelitve kaznivega dejanja, sodi na glavno obravnavo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zakonsko določbo iz 3. točke prvega odstavka 285.c člena ZKP nepravilno uporabilo.ZKP sicer ne daje podlage za predstavitev obtožbe na predobravnavnem naroku s strani državnega tožilca, je pa določba 285.c člena ZKP zavezujoča za sodišče, da ugotovi, ali je obdolženec razumel vsebino obtožbe. To je nujno potrebno zaradi nadaljnjega preizkusa v primeru obdolženčevega priznanja krivde po 3. točki prvega odstavka 285.c člena ZKP. Zadnji pogoj, to je jasnost in popolnost priznanja, je izpolnjen le tedaj, ko je sodišče onkraj vsakega dvoma prepričano o tem, da se je obdolženec v celoti zavedal tega, da poleg storitve kaznivega dejanja priznava tudi krivdo in eno od modalitet kaznivega dejanja, če je teh modalitet več. Zagovor, ki ga je podal obdolženec na naroku za izrek kazenske sankcije, pa kaže na to, da ni dobil ustreznega pravnega pouka glede priznanja krivde na predobravnavnem naroku. S priznanjem se obdolženec odreka številnim procesnim jamstvom: kontradiktorni glavni obravnavi, privilegiju zoper samoobtožbo, večjima deloma pravice do pravnega sredstva ter vsebinske sodne presoje; v obravnavanem primeru glede kvalifikatornih okoliščin.Do procesnega položaja, kot se je to zgodil v obravnavanem primeru, ko je na naroku za izrek kazenske sankcije obdolženec pojasnjeval zakaj kaznivega dejanja ni storil na način kot se mu očita, smiselno zaradi nizkotnih nagibov, ter predlagal, da se raziščejo okoliščine v zvezi z njegovo osebnostjo, motivom in nagibi, ki so ga vodili k storitvi kaznivega dejanja odvzema življenja oškodovancu, ne bi smelo priti. Skladno z določbo četrtega odstavka 285.č člena ZKP se na naroku za izrek kazenske sankcije v dokaznem postopku izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije (četrti odstavek 285.č člena ZKP), sodišče pa mora pri tem paziti, da se postopek nerazumno ne podaljša. S priznanjem obdolženec prizna dejansko stanje in pravno kvalifikacijo, izrek obsodilne sodbe, sprejet na predobravnavnem naroku, se tako odloži le zato, da se ugotovijo okoliščine, pomembne za odmero kazni, in po izvedenih dokazih na naroku za izrek kazenske sankcije (običajno se prebere izpisek iz kazenske evidence, pridobijo podatki o premoženjskem stanju obdolženca, izjemoma zasliši priča ali izvedenec), predsednik senata izreče sodbo.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1489/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.08.2019

Institut: nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - povzročitelj nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - stiki s staršem, povzročiteljem nasilja - fizično nasilje - psihično nasilje - prepoved približevanja - pravica do izjave - pravica do informacije - kontradiktornost postopka - možnost sodelovanja v postopku - pravica do pritožbe

Jedro: Nasprotni udeleženec v pritožbi zatrjuje, da mu je bila v okviru pravice do izjave kršena pravica do informacije, ker mu je sodišče prve stopnje vročilo predlog predlagateljice šele potem, ko je na to opustitev sodišča opozoril v ugovoru. Nasprotni udeleženec v pritožbi konkretno ne pojasni,... katerih procesnih dejanj v okviru pravice do izjave v postopku ni mogel uresničiti oziroma katerih procesnih dejanj sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker mu je bil predlog vročen šele po vložitvi ugovora. Nasprotni udeleženec tudi ne zatrjuje, da po vročitvi predloga ni imel možnosti v postopku učinkovito zavarovati svojih interesov, ker sodišče prve stopnje njegovih navedb in dokazov po vročitvi predloga ni upoštevalo ali ker jih ni dopustilo. Nenazadnje se je dokazni postopek začel šele potem, ko je bil predlog vročen nasprotnemu udeležencu. Nasprotnemu udeležencu je bila zato zagotovljena možnost sodelovanja v postopku, ni mu bila kršena pravica do informacije in izjave, vzpostavljena pa je bila tudi kontradiktornost postopka, posledično pa mu tudi ni bila kršena pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave, kot to zatrjuje v pritožbi.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1156/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.08.2019

Institut: dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca

Jedro: Toženčevi ugovori na mnenji so posplošeni: nobenega konkretnega dejstva, ki bi mnenji izpodbil, ni navajal in nobenega dokaza, ki bi vzbudil dvom v pravilnost mnenj, ni predložil. Glede na to in ob dejstvu, da je izvedenka svoje mnenje strokovno in jasno obrazložila, da je na zaslišanju odgovorila... na vse pripombe in vprašanja toženca in je njeno mnenje konsistentno, niso podani zakonski pogoji za postavitev novega izvedenca.

+

Dokument: VSM Sodba II Kp 30208/2017, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 28.08.2019

Institut: kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka

Jedro: 1. Ker zagovornica okoliščin, za kaj konkretno bi naj bil obdolženec objektivno prikrajšan, ker je sedel na t.i. zatožni klopi, na glavni obravnavi ni problematizirala, prav tako pa tega ne stori niti v pritožbi, saj zgolj eventualno zatrjuje, da bi obdolženec lahko reagiral na obrazno mimiko... zaslišanih prič, je uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP neutemeljena. 2. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi (šesti odstavek 314. člena ZKP). Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obramba od sodišča zahtevala prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, in ker sodišče tega ni dolžno napraviti po uradni dolžnosti, medtem ko je iz zapisnikov o glavni obravnavi razvidno, da sta bila obdolženec in njegova zagovornica navzoča na vseh narokih, zagovornica pa je tudi aktivno sodelovala, saj je pričam in izvedencema postavljala vprašanja, očitane kršitve ni mogoče ugotoviti.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep IV Cp 1248/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.09.2019

Institut: premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - preživljanje skupnih otrok - potrebe otroka - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - otrokova korist - porazdelitev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - dodatno izvedensko mnenje - določitev izvedenca po uradni dolžnosti - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za sodnega izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - stroški iz sredstev sodišča

Jedro: Pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih ne bi mogel delati poln delovni čas. Pomoč staršev je sam opredelil kot njuno darilo, kot tako pa je bilo pravilno upoštevano v okviru njegovih zmožnosti. Niti dejstvo, da toženka ne plačuje preživnine, niti odobritev socialne pomoči ne zmanjšujeta... njegovih zmožnosti za prispevanje k preživljanju otrok. Utemeljeno pa je pritožnikovo zavzemanje za višje ovrednotenje premoženjskih sposobnosti matere. V sodbi je ugotovljeno, da ima lasten kozmetični salon in da je družbenica v več podjetjih. Sama je izpovedala o mesečnih stroških lizinga, kredita in hčerinega jahanja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da že ti stroški kažejo na to, da so njeni dohodki višji od ugotovljenih v sodbi. Poleg tega pritožnica v odgovoru na pritožbo ni oporekala navedbam o poslovanju družbe A. d.o.o., niti navedbam o oddajanju poslovnega prostora v najem, in da oboje predstavlja vir dohodka. Izpovedala je sicer, da je le 1% družbenica v navedeni družbi, vendar je to v nasprotju z izpiskom iz sodnega registra, ki potrjuje pritožnikovo navedbo. Upoštevaje tožnikov predlog o razporeditvi preživninskega bremena ter glede na to, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive ter da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu in je s tem večji del skrbi za njun razvoj na njem, na drugi strani pa mati skrbi za še enega otroka, je pravilna razporeditev preživninskega bremena na polovico.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1384/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.09.2019

Institut: sprememba ureditve stikov - pravica do stikov z otrokom - bistveno spremenjene okoliščine - dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu

Jedro: Le v primeru spremembe bistvenih, pravnorelevantnih okoliščin, bi bilo utemeljeno sodno odločbo o stikih spremeniti. Nestrinjanje s samim izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Odločilno je, da je izvedenec odgovoril na vsa relevantna vprašanja, da je mnenje... jasno in popolno ter obrazloženo na način, ki stranki omogoča preizkus in njegovo grajo.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane