<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Kazenski oddelek

VSM Sklep IV Kp 52825/2016
ECLI:SI:VSMB:2019:IV.KP.52825.2016

Evidenčna številka:VSM00030154
Datum odločbe:23.05.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Aleksander Karakaš (preds.), Simona Skorpik (poroč.), Breda Cerjak Firbas
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:škoda na zdravju - konkretizacija zakonskih znakov - kaznivo dejanje proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov

Jedro

Povzročitev nevarnosti za zdravje ljudi (s tem, ko storilec da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi) je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, o katerem mora imeti sodba ustrezne razloge, v opisu kaznivega dejanja pa mora biti konkretiziran.

Za storitev obravnavanega kaznivega dejanja res zadostuje, da storilec, ki da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi, povzroči abstraktno nevarnost za zdravje, torej da teh živil nihče ne zaužije in se nevarnost za zdravje ljudi ne odrazi s poslabšanjem njihovega zdravja, vendar mora biti tudi abstraktna (torej preteča) nevarnost živil za zdravje ljudi v opisu kaznivega dejanja konkretizirana.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se napadena sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sodbo I K 52825/2016 z dne 12. 2. 2019 obdolženega R.R. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 184. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po 57. ter 58. členu istega zakona izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu po tretjem odstavku 184. člena KZ-1 določilo kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka, in sicer stroške izvedenine v višini 1.205,85 EUR ter sodno takso v višini 96,00 EUR, dolžan pa je plačati tudi potrebne izdatke oškodovane družbe ter nagrado in potrebne izdatke njenega pooblaščenca, o katerih bo v primeru priglasitve odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena ZKP, kot navaja uvodoma v pritožbi, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženca obtožbe oprosti, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožba uveljavlja z navedbo, da izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom, ker sodišče prve stopnje 10. točko obrazložitve sodbe začenja z navedbo, da listine (navedene pred tem, na podlagi katerih je bil dovoljen izvoz Jinzomax kreme vietnamskemu kupcu) izkazujejo, da je bil proizvod veterinarsko pregledan, da je bil izvoz s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, odobren in da so bili rezultati analiz, kot so navedeni pod total number of microorganismus znašali max. 5 CFU/ml, (tako) v skladu z mejnimi vrednostmi, kot jih določajo smernice za mikrobiološko varnost živil za skupino izdelkov pudingi, mlečni deserti in podobni izdelki UVT (UHT). Po oceni pritožbe je takšna obrazložitev v nasprotju z izrekom sodbe, saj se v obrazložitvi navaja, da je bil sporni proizvod skladen z relevantnimi predpisi in potrjen s strani pristojnih organov, v izreku pa sodišče trdi, da je obdolženi R.R. ravnal malomarno.

4. Povzetemu ni mogoče pritrditi. Z navedenimi razlogi sodišče prve stopnje ne pojasnjuje, da je bil izdelek ustrezen in primeren za izvoz, saj iz nadaljnje obrazložitve izhaja ugotovitev, da so to izkazovale listine, ne pa tudi izdelek, ki je bil oporečen.

5. Pritožba pa utemeljeno navaja, da je škodljivost za človeško zdravje oziroma podanost vsaj abstraktne nevarnosti živila - kreme Jinzomax za zdravje ljudi kot zakonski znak kaznivega dejanja proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov po prvem odstavku 184. člena KZ-1 v obravnavani zadevi ostala neizkazana.

6. Povzročitev nevarnosti za zdravje ljudi (s tem, ko storilec da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi) je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, o katerem mora imeti sodba ustrezne razloge, v opisu kaznivega dejanja pa mora biti konkretiziran. V obtožnem predlogu je bil ob abstraktni navedbi, da je obdolženec povzročil nevarnost za zdravje ljudi, konkretiziran z opisom, da je vsaj v enem primeru zaradi uživanja oporečne Jinzomax kreme in posledičnih zdravstvenih težav prišlo do hospitalizacije otroka. Po takšnem opisu je bila torej nevarnost za zdravje ljudi izkazana s tem, da je vsaj ena oseba navedeni izdelek zaužila, zaradi tega utrpela zdravstvene težave ter bila zato v bolnišnici. Sodišče prve stopnje je takšno konkretizacijo zakonskega znaka iz opisa kaznivega dejanja v izreku sodbe izpustilo, zaradi česar je izrek nejasen. V obrazložitvi sodbe (točka 21) je navedlo, da za izvršitev kaznivega dejanja proizvodnje in prometa zdravju škodljivih snovi in drugih izdelkov po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 184. člena KZ-1, ki je storjeno iz malomarnosti, zadostuje, da so oporečna živila škodljiva človeškemu zdravju, pri čemer za povzročitev nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi zadostuje že obstoj abstraktne nevarnosti za nastanek navedene posledice, in ker zadostuje že obstoj abstraktne nevarnosti za zdravje ljudi, je iz obtožbe izpustilo očitek, da je vsaj v enem primeru zaradi uživanja navedenega izdelka in posledičnih težav prišlo do hospitalizacije otroka, ker takšen očitek ni bil zadostno izkazan, ter da sta nedvomno izpolnjena tudi pogoja, da so oporečna živila škodljiva za zdravje ljudi in da je podana abstraktna nevarnost za zdravje ljudi.

7. Za storitev obravnavanega kaznivega dejanja res zadostuje, da storilec, ki da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi, povzroči abstraktno nevarnost za zdravje, torej da teh živil nihče ne zaužije in se nevarnost za zdravje ljudi ne odrazi s poslabšanjem njihovega zdravja, vendar mora biti tudi abstraktna (torej preteča) nevarnost živil za zdravje ljudi v opisu kaznivega dejanja konkretizirana. Navedbe, ki so ostale, potem ko je sodišče prve stopnje navedeno konkretizacijo zakonskega znaka iz opisa kaznivega dejanja izpustilo, in sicer, da so bile že pred tem dalj časa težave z zagotavljanjem konstantne sterilnosti na liniji za pudinge, da je že skrbnica sistema kakovosti obdolženca potom SMS opozorila, da obstaja sum, da je Jinzomax krema okužena, ker so v skladišču posamezni kosi "napihnjeni in kisli", zaradi česar so kontejnerje prestavili in da ga je M.D.G. po dodatno opravljenih testih oziroma preiskavah obvestila, da serija ni ustrezna in ne sme iti v odpremo, on pa je le odredil prebiranje in izločanje vizualno oporečnih izdelkov, ostale izdelke Jinzomax kreme pa sprostil, tedaj dovolil izvoz zdravstveno oporečne Jinzomax kreme, pri čemer jo je vietnamski kupec skladiščil in nekaj pudinga že distribuiral, večji del tako izvožene Jinzomax kreme pa je bil oporečen, ker so bili nekateri izdelki ne le napihnjeni, temveč tudi pokvarjeni, ne konkretizirajo zakonskega znaka povzročitve nevarnosti za zdravje ljudi. Iz povzetega je razvidno le, da se zatrjuje zdravstvena oporečnost Jinzomax kreme in iz česa naj bi bila razvidna, ni pa konkretizirano, zakaj naj bi obdolženec zaradi sprostitve izdelkov, oziroma ker je dovolil izvoz zdravstveno oporečne kreme, povzročil nevarnost za zdravje ljudi. Gre za zakonski znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ki je bil v obtožbi konkretno opisan, glede na to, da zadostuje abstraktna nevarnost povzročitve nevarnosti za zdravje ljudi, pa bi bila abstraktna nevarnost lahko konkretizirana tudi z navedbo posledic, ki jih je zaradi zaužitja tega živila mogoče pričakovati. Zgolj sklepanje, da živilo, glede na opis lastnosti izdelka in njegove embalaže ter glede na to, da so testi oziroma preiskave pokazale, da serija ni ustrezna, kot je navedeno v opisu kaznivega dejanja v sodbi, predstavlja nevarnost za zdravje ljudi, ne zadostuje in ne predstavlja konretizacije tega zakonskega znaka kaznivega dejanja. Izrek sodbe je zato nejasen, v posledici tega pa sodba tudi nima razlogov o tem odločilnem dejstvu, torej v čem se kaže, da je obdolženec z očitanim ravnanjem povzročil nevarnosti za zdravje ljudi. Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki vselej terja razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

8. V ostalem pritožba uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Sodišču prve stopnje očita, da je obdolžencu kršilo pravico do obrambe, ker mu ni omogočilo, da bi bil prisoten pri zaslišanju priče M.D.G. 17. 12. 2018, ker je zavrnilo predlog, da se kot priča zasliši D.L., ki je bil v obravnavanem času direktor družbe P. mlekarne, d.d., ter ker ni zaslišalo sodne izvedenke s področja živilske tehnologije mag. S.T., ki je v posameznih preiskovalnih dejanjih izdelala izvedensko mnenje, kar je po oceni pritožbe vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe in je bilo zato dejansko stanje ugotovljeno zmotno. Glede na naravo ugotovljene kršitve pa pritožbeno sodišče teh navedb, prav tako pa navedb, s katerimi pritožba graja na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, ni moglo presojati. Dodaja le, da je zaradi narave obravnavanega kaznivega dejanja mnenje izvedenca živilske stroke pomembno, tudi zaradi razjasnitve vprašanja, kaj zaužitje v opisu kaznivega dejanja navedenega oporečnega živila pomeni za zdravje ljudi, torej ali povzroči nevarnost za zdravje ljudi in kako bi se posledice zaužitja odražale. Tudi po oceni pritožbenega sodišča izvedensko mnenje izvedenke živilske stroke, ki ga je v obravnavani zadevi že izdelala, v dokaznem postopku ne bi smelo ostati prezrto, predlog za njeno zaslišanje pa ne zavrnjen.

9. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpravilo, za podlago vzelo prejšnjo obtožbo (prvi odstavek 397. člena ZKP), ocenilo utemeljenost ostalih pritožbenih navedb, s katerimi se pritožbeno sodišče ni moglo ukvarjati ter o zadevi ponovno odločilo.

10. Sklep pritožbenega sodišča temelji na prvem odstavku 392. člena ZKP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 184, 184/1, 184/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.02.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1MTg5