<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM Sklep III Cp 480/2019
ECLI:SI:VSMB:2019:III.CP.480.2019

Evidenčna številka:VSM00030260
Datum odločbe:28.05.2019
Senat, sodnik posameznik:Mirjana Pintarič (preds.), Vesna Rezar (poroč.), Jasminka Pen
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:stroški postopka v družinskih sporih - pravica do osebnih stikov staršev in otrok

Jedro

Na podlagi 413. člena ZPP sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku, saj je odločanje po merilu uspeha v družinskih sporih neprimerno, ko sodišče odloča o otrokovi koristi, kar pomeni, da izhaja iz predpostavke, da starša hočeta svojemu otroku najboljše in to uveljavljata tudi v postopku pred sodiščem. Vendar pa se sodišče druge stopnje pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je mati neobrazloženo in posledično neutemeljeno zgolj nasprotovala že sicer pred CSD sklenjenemu sporazumu med njo in očetom z izpostavljanjem, da "si želi dva celotna vikenda". V posledici tega predlagateljičina pritožba zoper odločitev o stroških ni utemeljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno spremenilo odločitev o stikih, ki so bili urejeni s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. N 6/2018 z dne 16. 2. 2018 in sicer, da stiki med mladoletnim A. A. in mladoletno B. B. in njunim očetom (nasprotnim udeležencem) potekajo:

- vsak drugi vikend v mesecu, in sicer od petka popoldan, ko oče prevzame oba mladoletna otroka v vrtcu oziroma šoli, do nedelje zvečer oziroma ponedeljka zjutraj, ko oče pripelje oba mladoletna otroka v šolo oziroma v vrtec.

- Po drugem celem vikendu v mesecu, kot je določen v prejšnji alineji, ki ga mladoletna otroka preživita pri očetu, sledi t. i. „kratki vikend stik“ mladoletnih otrok z očetom, od petka, ko oče oba prevzame v vrtcu oziroma šoli, do sobote do 13.00 ure, ko mama oba prevzame na domu očeta, torej tako, da bodo celotni stiki mladoletnih otrok z očetom potekali po sledeči periodiki: prvi cel vikend bosta mladoletna otroka preživela z očetom, drugi celi vikend z mamo, tretji celi vikend z očetom, nato sledi t. i. „kratki vikend stik“ z očetom (od petka do sobote do 13.00 ure), nadaljnji celi vikend mladoletna otroka preživita spet z očetom, nadaljnji celi vikend z mamo in tako naprej,

- stiki med počitnicami med šolskim letom bodo potekali tako, da jih bosta otroka izmenjaje vsako leto polovico počitnic preživljala pri mami in polovico pri očetu, pri čemer bosta zimske počitnice v letu 2019 prvi del preživela pri očetu, nato pri mami, prvomajske praznike pri mami in nato pri očetu, jesenske najprej pri očetu, nato pri mami in tako naprej izmenjaje vsako leto (točka I. izreka izpodbijanega sklepa).

V preostanku ostanejo stiki nespremenjeni, takšni, kot so določeni s citirano sodno poravnavo, nespremenjeni (točka II. izreka).

Predlagateljica je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa nasprotnemu udeležencu povrniti 778,61 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (točka III. izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona. Navaja, da je predlagala enakomerno porazdelitev stikov med vikendom, vendar je sodišče določilo, da predlagateljici pripada en celotni vikend na mesec z otrokoma in t. i. kratki vikend, ko oče otroka odda v soboto do 13.00 ure. V postopku bi bila potrebna pritegnitev izvedenca klinične psihologije, da le ta kot strokovnjak poda stališče, kakšno izvajanje stikov je v otrokovo največjo korist oziroma ali je v otrokovo največjo korist podan predlog predlagateljice, da otroka preživita dva celotna vikenda na mesec v miru z mamo, saj sodišče nima na voljo dovolj strokovnega znanja, da bi samo odločilo o obsegu stikov, ki je v največjo korist otrok. Sodišče svojo odločitev opira na mnenje CSD, kar pa je napačno, saj je takšna odločitev žal premalo strokovno podprta oziroma pretehtana. Zagovarja svoje stališče, da čez teden ne uspe z otrokoma preživeti kvalitetnega časa, zato mora tudi ona kot mati imeti na razpolago dva celotna vikenda na mesec, da jih ustrezno preživi z otrokoma, saj je to v njuno korist. Nikakor ne želi omejevati stikov med otrokoma in očetom, vendar opaža, da jo otroka pogrešata in želita z mamo preživeti več časa čez vikend, takrat pa se jima tudi ona lahko posveti. Iz tega razloga je tudi predlagala pritegnitev izvedenca klinične psihologije. Prav tako se ne strinja, da, ob dejstvu, da ima sedaj tri otroke, prevoz na stike izvaja tudi ona, moral bi izvajati prevoze otrok na stike le oče, do česar se sodišče sploh ni opredelilo in s čimer je kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba (pravilno sklep) glede teh navedb ni preverljiva, navedena opustitev pa je pripeljala tudi do kršitve pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega graja odločitev o stroških, ki jih je sodišče neutemeljeno naložilo predlagateljici, da jih povrne nasprotnemu udeležencu, saj ima občutek, da je na ta način kaznovana, ker želi zavarovati interes otrok oziroma, ker se ni poravnala, kar je po njenem stališču nedopustno. Priznani stroški nasprotnemu udeležencu pa tudi niso obrazloženi in jih ne more preveriti, za narok z dne 7. 1. 2019, ki se ni izvedel, nasprotnemu udeležencu ne more pripadati 160 točk. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in ponovno ureditev stikov oziroma podredno razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam s trditvijo, da so na način, kot je sodišče odločilo varovane koristi otrok, zato se naj stiki tudi v bodoče izvajajo kot doslej, torej tako kot so bili dogovorjeni na CSD, pri čemer je pomembna kontinuiteta, da se otroka navadita ritma stikov, ne pa da se slednji po večkrat letno spreminjajo. Priglaša stroške.

4. Pritožba predlagateljice ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je potrebno ob dejstvu, da je bil predlog vložen 8. 10. 2018, uporabiti materialne določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), veljavnega v času vložitve predloga (303. člen Družinskega zakonika)1 in Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) na podlagi prvega odstavka 215. člena ZNP-12, po katerem se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.

6. Na podlagi prvega odstavka 106. člena ZZZDR ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom, s stiki pa se zagotavljajo predvsem otrokove koristi, pri čemer mora na podlagi drugega odstavka istega člena tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike ter si prizadevati za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim staršem, medtem ko mora tisti starš, ki izvršuje stike, opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka.

7. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o spremembi stikov opredelilo do koristi otrok, upoštevaje pri tem mnenje in dopolnitev mnenja CSD (v nadaljevanju mnenje CSD), pri katerem sta udeleženca postopka dosegla sporazum3, s katerim pa se sedaj predlagateljica več ne strinja.

8. Sodišče druge stopnje se pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, ki je pri odločitvi prvenstveno upoštevalo mnenje CSD4. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja CSD ugotovilo, da je bilo izvrševanje stikov z otrokoma, kot je bilo dogovorjeno pred CSD med staršema (udeležencema tega postopka) v največjo možno korist otrokoma ter se pridružuje njegovemu stališču, da je stik otroka s staršem prvenstveno pravica otroka in ne pravica starša. Predlagateljica v pritožbi namreč ponovno poudarja, da sta oziroma bosta otroka, ko bo pričela z delom v dveh izmenah, premalo časa z njo, v tej posledici pa želi z njima preživeti dva cela vikenda v mesecu.

9. V pritožbi predlagateljice zatrjuje, da mora tudi mati imeti na razpolago dva cela vikenda na mesec, da jih ustrezno preživi z otrokoma, ker je to v njuno korist, saj opaža, da jo otroka pogrešata in z njo želita preživeti več časa čez vikend, ko se jima tudi ona lahko posveti, ker je to v njuno korist, v tej posledici pa predlaga tudi pritegnitev izvedenca klinične psihologije, saj sodišče nima na voljo dovolj strokovnega znanja, da bi samo odločilo o obsegu stikov, ki je v največjo korist otrok, mnenje CSD pa je premalo strokovno podprto oziroma pretehtano. Tovrstna pritožbena navajanja so po oceni sodišča druge stopnje povsem neutemeljena in hkrati tudi neobrazložena. V čem mati opaža, da jo otroka pogrešata in z njo želita preživeti več časa čez vikend in zakaj bi bilo to v njuno korist, pritožba ne pove. Hkrati tudi ne obrazloži, zakaj bi bilo mnenje CSD premalo strokovno podprto oziroma pretehtano, da bi bilo potrebno v postopek pritegniti še izvedenca klinične psihologije. CSD je institucija, ki zaposluje prav za ta namen strokovno usposobljene osebe. Slednji so v konkretni zadevi kar dvakrat opravili razgovor z obema staršema, med njima dosegli dogovor oziroma sporazum o izvrševanju in obsegu stikov, po sklenitvi tega dogovora pa je mati, ker se zatem ni več strinjala z dogovorjenim, vložila predlog za drugačno ureditev stikov, da o njem odloči sodišče. Tako sta bila starša kar dvakrat na razgovoru pred CSD, pri čemer sta se ob priliki prvega razgovora (14. 11. 2018) dogovorila o vsebini in izvajanju stikov z otrokoma5, vendar si je mati kasneje premislila ter ob priliki drugega razgovora dne 13. 2. 2019 dogovor med staršema ni bil dosežen, je pa CSD pretehtal vse trditve matere in očeta ter ob upoštevanju potreb in koristi otrok, ki so bile v ospredju, upoštevaje pri tem tudi življenjske okoliščine obeh staršev v dopolnjenem mnenju sklenilo, da so stiki, dogovorjeni 14. 11. 2018, ki se že izvajajo in jih otroka sprejemata, najboljša možna rešitev glede na trenutno stanje ter v korist otrok in naj še naprej potekajo enako6.

10. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo dopolnjeno mnenje CSD, narejeno po opravljenem razgovoru z obema staršema in pretehtanju vseh pravno odločilnih dejstev, tako prvenstveno koristi otrok, kot tudi vseh trenutnih okoliščin obstoječih na strani obeh staršev7. Ugotavlja, da v njem ni neskladnosti, da je v prvi vrsti upoštevana korist otrok, ter dejstvo, da trenutne okoliščine, ko oče dela v treh izmenah, slednjemu ne omogočajo stikov z otrokoma tudi čez teden. Sodišče druge stopnje se zato pridružuje zaključkom sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo na podlagi mnenja CSD, pri tem pa upoštevalo vse dejanske okoliščine, tako na strani otrok kot tudi na strani staršev. Ker v mnenju CSD ni zaznati kakršnihkoli nedoslednosti in neskladnosti, upoštevani pa so bili tudi vsi dejanski in pravni vidiki, pri čemer pritožba niti ne pojasnjuje, v čem bi naj bilo mnenje CSD nestrokovno, se izkaže pritožbena graja za neutemeljeno, na tej podlagi pa za neutemeljeno tudi pritožbena graja, da sodišče ni v postopek pritegnilo izvedenca klinične psihologije. Kaj naj bi slednji ocenil, ob dejstvu, da mati zgolj pavšalno poudarja, da mora imeti dva cela vikenda na mesec, ker je to v korist otrok in neobrazloženo graja nestrokovnost mnenja CSD, na katerega je oprlo odločitev sodišče prve stopnje, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi.

11. Glede pritožbene graje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega, da mora mati ob izvajanju tako imenovanih „kratkih stikov“ sama priti po otroka in ju odpeljati od očeta, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je to edina obremenitev na strani matere pri izvajanju stikov med otrokoma in očetom, saj oče za siceršnje izvajanje stikov poskrbi sam. Zaradi tega sodišče druge stopnje ocenjuje, da pritožba tudi v tej smeri ni utemeljena. Pri tem ugotavlja, da predlagateljica ni obrazloženo prerekala izvajanja tako imenovanih „kratkih stikov“, ki vključujejo tudi njo, navedla je le, da „v interesu pravičnosti glede na vse okoliščine primera nasprotni udeleženec izvaja vožnjo otrok na stike oziroma jih vrača ob koncu stikov“, ker je sicer ona obremenjena z vsakodnevno skrbjo in vzgojo skupnih otrok8, kar pa samo po sebi ne more biti razlog, ki bi izključeval tudi njeno pomoč pri izvedbi stikov.

12. Prav tako ni utemeljena pritožbena graja v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje o stroških postopka, ko je sodišče prve stopnje predlagateljico zavezalo, zaradi dejstva, ker je tekom postopka v celoti neutemeljeno nasprotovala sicer že pred CSD doseženemu sporazumu, stroške postopka nasprotnemu udeležencu.

13. Na podlagi 413. člena ZPP sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku, saj je odločanje po merilu uspeha v družinskih sporih neprimerno, ko sodišče odloča o otrokovi koristi, kar pomeni, da izhaja iz predpostavke, da starša hočeta svojemu otroku najboljše in to uveljavljata tudi v postopku pred sodiščem. Vendar pa se sodišče druge stopnje pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je mati neobrazloženo in posledično neutemeljeno zgolj nasprotovala že sicer pred CSD sklenjenemu sporazumu med njo in očetom z izpostavljanjem, da „si želi dva celotna vikenda“. V posledici tega predlagateljičina pritožba zoper odločitev o stroških ni utemeljena.

14. V posledici navedenega, ob ugotovitvi, da niso podane kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 353. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), prav tako pa tudi ne tiste, na katere se v pritožbi sklicuje predlagateljica, je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona.

15. V skladu s 413. členom ZPP krije stroške pritožbenega postopka vsak udeleženec sam, torej predlagateljica stroške pritožbe, nasprotni udeleženec pa stroške odgovora na pritožbo. Odločitev temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
1 Z uveljavitvijo tega zakonika preneha veljati ZZZDR, uporablja pa se do začetka uporabe tega zakonika (Družinski zakonik - DZ se je glede ureditve stikov začel uporabljati z dnem 15. 4. 2019).
2 Uradni list RS št. 16/2019 z veljavnostjo na dan 5. 4. 2019 in uporabo od 15. 4. 2019.
3 V enakem obsegu in vsebini stikov med staršema in otrokoma, kot je z izpodbijanim sklepom določilo stike sodišče prve stopnje.
4 CSD je v tem nepravdnem postopku dvakrat podalo svoje mnenje in sicer prvič dne 26. 11. 2018, po tem, ko je opravilo razgovor z obema staršema dne 14. 11. 2018 in sta slednja dosegla sporazum, v nadaljevanju pa še dopolnitev mnenja CSD z dne 13. 2. 2019, izdelanega na podlagi ponovnega razgovora s staršema, ker se mati (predlagateljica) s prvotno doseženim dogovorom ni več strinjala.
5 V obsegu, kot ga je določilo sedaj sodišče prve stopnje.
6 Dopolnjeno mnenje CSD z dne 13. 2. 2019 (list. št. 29 spisa).
7 CSD je pri svojih zaključkih upoštevalo življenjske okoliščine obstoječe na strani obeh staršev, torej dejstva, da oče dela v treh izmenah, da sicer oče preživi dva cela vikenda in pol z otrokoma, mati pa en vikend in pol z njima, vendar pa sta otroka na ta način pri očetu zgolj 6 dni mesečno, vse ostale dneve preživita pri predlagateljici, v korist otrokoma pa je, da imata stike tudi s staršem, pri katerem ne živita.
8 Pripravljalna vloga predlagateljice z dne 21. 2. 2019 (list. št. 36 - 39 spisa).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 413
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106, 106/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0NzUx