<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sklep Cst 320/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.320.2019

Evidenčna številka:VSL00026238
Datum odločbe:09.07.2019
Senat, sodnik posameznik:Irena Dovnik (preds.), Mateja Levstek (poroč.), dr. Damjan Orož
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja - sklep o prodaji - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - socialna ogroženost dolžnika - dopolnilni sklep - izpraznitev in izročitev stanovanja - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - stečajna masa - ločitvene pravice - interes upnikov za plačilo terjatev - bivalni prostor - trajanje postopka - obratovalni stroški

Jedro

Iz določila drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je razvidno, da je izdaja takega sklepa obvezna in da sodišče ne more odločiti, da dolžnik stanovanja ne bi bil dolžan izročiti upravitelju ali da bi bil ta rok daljši od treh mesecev. Sodišče tako ne more določiti enoletnega roka za izpraznitev stanovanja. Prav tako pa tudi ne more naložiti upravitelju, da bi z dolžnico sklenil najemno pogodbo.

Stanovanje je potrebno prodati in poplačati upnike, saj bo s tem dosežen namen postopka osebnega stečaja, zakon pa dolžnici tudi nalaga, da stanovanje izprazni in ga izroči upravitelju, za kar je sodišče prve stopnje tudi izdalo izpodbijani sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom sklep o prodaji z dne 18. 4. 2019 dopolnilo tako, da je dodalo 3. točko izreka, po kateri mora dolžnica v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino, ki se prodaja, in jo prosto oseb in stvari izročiti upravitelju.

    2. Zoper ta sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da v tem stanovanju prebiva skupaj s 13-letnim sinom, ki obiskuje osnovno šolo. Zaradi nasilja njenega bivšega moža obstaja za dolžnico visoka stopnja ogroženosti s strani povzročitelja nasilja, kar izhaja iz mnenja o ogroženosti CSD. Po razvezi je ostala brez prihodkov in brez službe, zato je morala zaprositi za denarno socialno pomoč, prav tako nima socialne mreže, ki bi ji dajala oporo. Zaveda se, da stanovanje predstavlja stečajno maso, vendar pa je treba stečajne postopke obravnavati tudi nekoliko bolj življenjsko in socialno. Tudi upravitelj mora dolžnika poučiti o posledicah in možnostih, ki jih ima, in mu nuditi ustrezno pomoč v smislu svetovanja in usmerjanja v učinkovito in predvsem pravočasno zagotovitev ustreznega nadomestnega bivalnega prostora, saj je tudi to eden izmed vidikov upraviteljeve vloge v postopku. Ne gre torej zanemariti socialnega vidika konkretne zadeve. Prodaja lahko traja tudi leto dni in več, med tem ko bi se bila dolžnica dolžna izseliti v roku treh mesecev, nepremičnina pa bi bila nato prazna in nevseljena. Izselitev v roku treh mesecev bi dolžnici in njenemu otroku povzročila veliko večje težave in stiske, kot so v konkretnem primeru interesi upnikov. Dolžnica in njen sin se soočata s posledicami razveze zakonske zveze in s finančnimi težavami, z nenadno dolžnostjo izselitve iz njunega dolgoletnega doma pa bi se njuna stiska še povečala. Datum izselitve pa tudi sovpada z zaključkom šolskega leta, izselitev bi na otroka lahko psihično slabo vplivala. Nepremičnina bi se za dobo enega leta oziroma do pravnomočnega sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine lahko oddala dolžnici v najem, kar je tudi sicer pogosta praksa v stečajnih postopkih. To bi bilo za stečajno maso tudi koristno, saj bi se zaradi najemnine povečevala, dolžnica pa bi še naprej skrbela za nepremičnino in poravnala mesečne obratovalne stroške, ki bi sicer bremenili stečajno maso.

    3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in navedel, da se sicer zaveda težkega položaja dolžnice, vendar predlaga, da se sklep ohrani v veljavi. Prva dražba je razpisana za 23. 7. 2019, če bo uspešna, bo prodaja nepremičnine otežena v delu izročitve nepremičnine kupcu. Dolžnica v stanovanju res stanuje in ga uporablja, vendar pa stroškov za to ne plačuje. Upravnik je upravitelja obvestil, da mu dolžnica za čas od začetka stečaja do danes dolguje že 1.745,97 EUR, gre le za stroške, ki jih obračunava upravnik. Če bi sodišče pritožbi ugodilo, bi moralo dolžnici najprej naložiti, da predloži dokazila o plačanih vseh stroških do danes. Obstaja pa tudi verjetnost, da bodo nastali tudi nadaljnji stroški, ki jih dolžnica ne bo poravnala in jih tudi ne bo mogoče kriti iz stečajne mase. Upravitelj je dolžnici že dvakrat izročil mnenje oziroma potrdilo o dejstvu stečaja in položaju dolžnice, da bi lahko lažje pridobila socialno stanovanje, usode oziroma rezultata pa ne pozna. V razgovorih pa dolžnica daje vedeti, da stanovanja ne bo zapustila brez zapletov, niti v primeru uspešne prodaje stanovanja v tem stečajnem postopku.

    4. Pritožba ni utemeljena.

    5. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje, ker tega sklepa ni izdalo že hkrati s sklepom o prodaji, izdalo dopolnilni sklep, s katerim je dolžnici naložilo izpraznitev stanovanja in njegovo izročitev upravitelju v treh mesecih po prejemu sklepa.

    6. Iz navedenega zakonskega določila je razvidno, da je izdaja takega sklepa obvezna in da sodišče ne more odločiti, da dolžnik stanovanja ne bi bil dolžan izročiti upravitelju ali da bi bil ta rok daljši od treh mesecev. Sodišče tako ne more določiti enoletnega roka za izpraznitev stanovanja. Prav tako pa tudi ne more naložiti upravitelju, da bi z dolžnico sklenil najemno pogodbo. Odločitev, ali bo nepremičnino stečajnega dolžnika upravitelj oddal v najem, je upraviteljeva, le on je pristojen za podajo predloga za soglasje k sklenitvi najemne pogodbe (prim. 322. člen ZFPPIPP).

    7. Višje sodišče se sicer strinja z dolžnico, da je primerno, da upravitelj dolžniku pomaga pri iskanju stanovanja. Vendar pa je iskanje stanovanja dolžnikova dolžnost, ne pa upraviteljeva. Kot navaja upravitelj, je dolžnici v okviru svojih možnosti tudi pomagal. Ne gre pa spregledati dejstva, da dolžnica ne plačuje obratovalnih stroškov za stanovanje, kar izhaja iz izpisa odprtih postavk za dolžnico, ki ga je k odgovoru na pritožbo priložil upravitelj. Zaenkrat tako podatki kažejo, da je za stečajno maso celo škodljivo, ker dolžnica še vedno stanuje v stanovanju, stroškov pa ne plačuje in bodo zato najverjetneje bremenili stečajno maso. Ob tem pa višje sodišče tudi ugotavlja, da se je med tem, ko je pritožbeni postopek tekel še pred sodiščem prve stopnje, izteklo tudi šolsko leto in tako niti ne obstaja več ovira, ki jo na svoji strani navaja dolžnica v pritožbi. Višje sodišče pa tudi ugotavlja, da se je stečajni postopek začel že 5. 7. 2018, tako da je dolžnica imela že eno leto časa, da si poišče drugo bivališče. Višje sodišče se sicer zaveda težke situacije dolžnice, za katero CSD ugotavlja, da je visoko ogrožena. Vendar pa je izdaja sklepa, kot je izpodbijani, v postopku osebnega stečaja obvezna in se sodišče niti ne more odločiti, da takega sklepa ne bi izdalo. Po drugi strani pa iz končnih seznamov preizkušenih terjatev izhaja, da dolgovi dolžnice znašajo več kot 345.000,00 EUR, upnikom pa so ločitvene pravice priznane tudi na tem stanovanju, kar izhaja iz priloge končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 5. 2. 2019 (PD 43). Stanovanje je torej treba prodati in poplačati upnike, saj bo s tem dosežen namen postopka osebnega stečaja (382. člen ZFPPIPP), zakon (395. člen ZFPPIPP) pa dolžnici tudi nalaga, da stanovanje izprazni in ga izroči upravitelju, za kar je sodišče prve stopnje tudi izdalo izpodbijani sklep.

    8. Izpodbijani sklep je tako pravilen, sodišče pa upravitelju brez njegovega predloga ne more in ne sme naložiti sklenitve najemne pogodbe z dolžnico. Ker se stanovanje prodaja kot prazno, mora tako stanje upravitelj tudi zagotoviti, kar pa bo mogoče le, če bo z izpodbijanim sklepom pridobil tudi izvršilni naslov, da bo lahko dosegel izpraznitev stanovanja. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 322, 382, 395, 395/2

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    04.11.2019

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyNzQy