<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba IV Cp 82/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.82.2019

Evidenčna številka:VSL00024577
Datum odločbe:05.06.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Matej Čujovič (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), Katarina Marolt Kuret
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:spori iz družinskega razmerja - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - največja otrokova korist - stiki otroka s staršem - določitev preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti staršev

Jedro

Psihologinja in sodna izvedenka zaključujeta, da je pri materi podanih več potrebnih starševskih kapacitet ter da njene osebnostne značilnosti otrokoma v večji meri zagotavljajo varnost, predvidljivost in stabilnost, ker se je prostovoljno vključila v psihološko pomoč, bo okrepila tudi sposobnosti v zvezi z vzgojo otrok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. V sodbi, ki je predmet pritožbenega postopka, je sodišče razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (I.) in odločilo, da se mladoletna hči B. zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo materi (II.), določilo je stike med hčerko in očetom (III.), ter toženi stranki naložilo plačevanje preživnine za hčerko v znesku 80 EUR mesečno za čas od 1. 3. do 31. 3. 2017, od 1. 4. 2017 dalje pa po 150 EUR mesečno (IV.), in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka sama (VI.). V zvezi z varstvom in vzgojo mladoletnega sina A. sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo, ki obsega tudi ureditev stikov in plačilo preživnine.

2. Odločitev sodišča v II, III, IV in VI točki izpodbija toženec iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da mladoletno hčerko pravdnih strank zaupa v varstvo in vzgojo očetu, materi pa določi plačevanje preživnine in stike oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da trditve, da je izvajal fizično in psihično nasilje v družini ter užival marihuano, niso dokazno podprte. Tožnica je odšla v krizni center in varno hišo, ko je izvedel, da je zaradi njenega zadolževanja družina v kritičnem finančnem stanju. Sodišče je brez obrazložitve zavrnilo dokaze, ki jih je predlagal, da je mati neprimerna za varstvo in vzgojo hčerke, ker je nasilna. To bi potrdil tudi M. M., če bi ga sodišče zaslišalo. Sodišče ni zaslišalo niti stanovalk in uslužbencev v varni hiši glede neprimernega in nasilnega odnosa matere do hčerke in tudi ni upoštevalo slik, ki prikazujejo modrice na B. Izvedensko mnenje ni prepričljivo, je pristransko in ni strokovno, ker ne daje odgovora na vprašanje, ali je tožnica primerna za varstvo in vzgojo hčerke in kako bi vplivala dodelitev po enega otroka vsakemu od staršev ter o možnostih manipulacije s strani matere. Sodišče ni upoštevalo B. želje, da želi živeti pri očetu, da se ga je na stikih vedno razveselila in povedala, da pogreša staro okolje ter prijatelje. Posledično je nepravilna tudi odločitev sodišča v zvezi s stiki in višino določene preživnine. Sodišče pri določanju stikov ni upoštevalo, da oče opravlja delo v turnusu in ne ve, kdaj mu bodo odobrili dopust med poletnimi počitnicami, zato bi morali biti stiki določeni bolj fleksibilno, glede na objektivne zmožnosti na strani očeta. Pri določitvi preživnine je sodišče podcenilo pridobitne zmožnosti matere in precenilo očetove. Najemnina ne znaša 490 EUR, ker tožnica prejema subvencijo. Za vrtec plačuje samo 33 in ne 45 EUR. Obleke in obutve otrokom skorajda ne kupuje, vse dobijo od sorodnikov ali drugih oseb. Tudi za hrano hčerka ne potrebuje 70 EUR, ker se prehranjuje v vrtcu. Mati zasluži mesečno 700 EUR, iz naslova botrstva prejme še 30 EUR na otroka mesečno, pridobiva različne subvencije, denarno socialno pomoč in otroške dodatke, tudi pomoč od sorodnikov iz tujine. Dejansko ima povsem primerljive dohodke s tožencem, ki ima veliko izvršb zaradi dolgov, ki jih je povzročila tožnica. Možnosti za dodatno zaposlitev so na ... slabe, kot tudi plačilo. Glede na navedeno bi moralo sodišče preživnino za mladoletno deklico ustrezno znižati.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

O neizvedenih dokaznih predlogih

5. Toženec v pritožbi nekritično prezre, da dokaznega predloga z zaslišanjem priče M. M. na prvi stopnji ni substanciral. Če vztraja, da se je tožnica do hčerke neprimerno vedla, potem bi moral časovno opredeliti in opisati dogodek, pri katerem je bila navzoča priča, katere zaslišanje predlaga. Oceno staršev o sposobnosti za nego in vzgojo otrok pa opravi izvedenec.

6. Spora o okoliščini, da je tožnica v Varni hiši uporabila neustrezne vzgojne metode, ni bilo, zato v zvezi s tem dokazov ni bilo potrebno izvajati.

O dodelitvi deklice v varstvo in vzgojo

7. Pristojni CSD je podal mnenje, da je treba zaščititi oba otroka ter ju zaupati v varstvo in vzgojo materi. Sodni izvedenec je ugotovil, da sta otroka med seboj močno navezana, zato njuna delitev ne bi dobro vplivala na njun razvoj in bi obema predstavljala izgubo. Iz poročila varne hiše sledi, da so zaznali nekaj neustreznih vzgojnih ravnanj pri materi, ki izhajajo iz njene nemoči in vzgoje iz primarne družine, a je mati razumela, da bo morala najti druge boljše načine za vzgojo ter se potruditi za boljši odnos s hčerko in se je zato vključila v psihoterapijo ter terapevtsko pomoč.

8. V zvezi s kapacitetami obeh staršev za izvrševanje starševske vloge, ki so odločilne pri odločanju glede zaupanja v varstvo ter vzgojo otrok, sta podali mnenje psihologinja pri CSD ter sodna izvedenka s področja otroške psihiatrije prof. dr. Ž. Ž. Mati je ocenjena kot dobro organizirana, sistematična in vztrajna, emocionalno odzivna in sposobna empatije, a nekoliko manj sposobna obvladovati stresne situacije. Osebnih značilnosti, ki bi mejile na psihopatologijo sodna izvedenka ni zaznala. Oče je impulziven in težko kontrolira čustva. Sebe doživlja kot skrbnega očeta, ki se mu godi krivica. Do sina čuti zamero in ne kaže vztrajnosti pri poizkusih, da bi izboljšal odnos z njim. Ves čas potrebuje vznemirjenje ter nova doživetja. Je premalo vztrajen in potrpežljiv ter neorganiziran. Nagnjen je k ljubosumju.

9. Psihologinja in sodna izvedenka zaključujeta, da je pri materi podanih več potrebnih starševskih kapacitet ter da njene osebnostne značilnosti otrokoma v večji meri zagotavljajo varnost, predvidljivost in stabilnost, ker se je prostovoljno vključila v psihološko pomoč, bo okrepila tudi sposobnosti v zvezi z vzgojo otrok.

10. Deklica stikov z očetom ne odklanja in se jih veseli, zato so očitki v smislu odtujevanja deklice od očeta neutemeljeni. Očetovih navedb o nasilju matere nad deklico na policiji niti na CSD niso potrdili. Zato tudi pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je treba deklico dodeliti v varstvo in vzgojo materi in se pridružuje ključnima razlogom, ki jih je sodišče navedlo v obrazložitvi izpodbijane odločitve. Prvi je, da je oče zelo impulziven in se z razvojnimi potrebami otrok ne ukvarja ter slabo prepoznava njihove osebne in čustvene potrebe, in drugi, da ima izrazito odklonilen odnos do sina, ter izraža veliko nezaupanje in zamer in sovražnost do bivše žene, ki se kaže v prijavi nasilja nad hčerko na policiji, kjer pa očetove trditve niso bile potrjene. Končno ne gre prezreti, da je tudi deklica sama zaznala, da je oče očital, da je mati tepla brata, čeprav to ni bilo res.

O stikih deklice z očetom

11. Pri ureditvi stikov z očetom je sodišče upoštevalo tako mnenje CSD kot mnenje sodne izvedenke, naj ima deklica z očetom kar največ stikov. Ker starša zaradi nerazrešenih zamer nista sposobna doseči dogovora, je bilo sodišče prisiljeno določiti način izvajanja stikov (3. točka izreka). Kljub temu imata starša možnost, da se v naprej uskladita in dogovorita o času izvajanja stikov, kar bi bilo v dekličino največjo korist.

O višini preživnine

12. Višina najemnine, ki jo mati plačuje je podprta z listinsko dokumentacijo v spisu (A 8 – A 11) kot tudi ostali stroški bivanja, ki znašajo še okoli 180 EUR mesečno (A 30 – A 31). Mesečni stroški bivanja za tri osebe tako znašajo 670 EUR ali 223 na eno osebo. Pritožbene navedbe o subvencionirani najemnini, kar tožnica zanika, niso izkazane. Upravičena je do subvencije za vrtec, tako da plačilo znaša samo 10 %, ali 45 EUR mesečno (23. točka obrazložitve). Znesek za obleko in obutev 40 EUR mesečno je v skladu s splošnimi podatki o stroških obleke in obutve za 5 letnega otroka. Tudi strošek 200 EUR za hrano in higieno tričlanske družine je realno ocenjen, zato sodišče nima nobenih pomislekov, da v letu 2018 mesečno stroški za B. znašajo povprečno 378 EUR.

13. Tožničina plača v višini 540 EUR mesečno je dokazana z listinsko dokumentacijo v prilogah (A 14 – A 17 in A 27 – A 29 in A 39). Preživlja tudi sina A., za katerega oče plačuje preživnino v višini 135 EUR mesečno. Po plačilu stroškov za bivanje, ki odpadejo nanjo v višini 223 EUR, ji od neto plače za lastno preživljanje in preživljanje B. ter sina A. ostane okoli 320 EUR, tako da se družina preživlja še s pomočjo denarne pomoči (154 EUR) in otroškimi dodatki (240 EUR) in ob pomoči donacij iz botrstva (30 EUR na otroka) in pomočjo sorodnikov iz tujine.

14. Iz listin ter dokumentacije, ki je v spisu (B 19 in B 35) sledi, da toženi poleg plače v višini 804 EUR mesečno prejema še dodatke in nadomestila, tako da skupno prejme 950 do 980 EUR mesečno. Je solastnik 2/3 stanovanja, v katerem prebiva. Stroški bivanja znašajo 215 EUR. Ima osebni avto, plačuje preživnino za sina v višini 135 EUR. Po plačilu stroškov bivanja, zdravstvenega zavarovanja in preživnine za sina mu za lastno preživljanje ostane 430 EUR neto plače, od vseh prejemkov pa približno 590 EUR, zato bo preživnino za B. v znesku 150 EUR zmogel plačevati.

15. Sodišče je dejansko stanje v zvezi s pravno relevantnimi okoliščinami za odločitev v tej zadevi pravilno in popolno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določila materialnega prava. Očitanih absolutno bistvenih kršitev postopka ni zagrešilo, prav tako tudi ne tistih absolutno bistvenih kršitev na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožba kot neutemeljena zavrnjena in sodba v izpodbijanem delu potrjena (353. člen ZPP).

16. Toženi je v pritožbenem postopku propadel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam (154. v zvezi s 164. členom ZPP). Izrek o stroških odgovora na pritožbo je odpadel, ker jih tožnica ni priglasila.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 105, 105/3, 106, 106/4, 129a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxMjA4