<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep II Cp 1234/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1234.2019

Evidenčna številka:VSL00025104
Datum odločbe:03.07.2019
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Barbara Krpač Ulaga (poroč.), mag. Nataša Ložina
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
Institut:volilna pravica - invalid - odvzem volilne pravice - nedovoljena pritožba - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - neskladje zakona z ustavo

Jedro

Obstoj pravnega interesa je osnovna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. V obravnavani nepravdni zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, (1) da se razveljavi odvzem volilne pravice s sklepom N 43/2017 z dne 14. 7. 2017, (2) da se A. A., polnoletnemu državljanu RS, prizna volilna pravica, (3) da se UE Novo mesto naloži vpis predlagatelja v volilni imenik ter (4) da začasna odredba velja do vključno 26. 5. 2019.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj po zakonitih zastopnikih starših ter navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, EU konvencije, Ustavo RS in Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov (MKPI), ki je v Sloveniji na podlagi 8. člena Ustave RS neposredno uporabljiva. Odvzem in zanikanje volilne pravice pomeni diskriminacijo na podlagi invalidnosti po 29. členu te konvencije. Sodišče je zmotno razlagalo materialno pravo o podaljšanju roditeljske pravice in zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je iz sklepa razumeti, da je odvzem volilne pravice avtomatska posledica podaljšanja roditeljske pravice. Stališče je pravno zgrešeno, saj je odločanje o volilni pravici ločeno od odločanja o podaljšanju roditeljske pravice in odvzema poslovne sposobnosti. Sodišče je storilo tudi absolutno bistveno kršitev postopka, ker se do navedb predlagatelja o neposredni uporabi MKPI, prava EU in Ustave RS ni opredelilo, kot tudi ne do zatrjevane protiustavnosti 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ). Sodišče je predlagatelju kršilo pravico iz 6. in 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) tudi s tem, ko mu je poslalo sklep šele po volitvah, to je v ponedeljek 27. 5. 2019 in s tem prepozno. Sodišče se tudi ni opredelilo do navedb o odločitvi Odbora OZN o pravicah invalidov 4/2011. Predlagatelj v zvezi s potekom trajanja predlagane začasne odredbe navaja, da tudi če je rok iz začasne odredbe že potekel, je pomembno, da sodišče ugotovi nezakonitost sklepa, ter predlaga, da se rok veljavnosti začasne odredbe podaljša do 26. julija 2019. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagatelja ugodi, podredno naj zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni dovoljena.

Glede postopkovne kršitve

4. Pritožbena navedba o bistveni kršitvi postopka, ker sklep sodišča prve stopnje predlagatelju ni bil pravočasno vročen, ni utemeljena. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je predlagatelj predlog za izdajo začasne odredbe na nepristojno Okrožno sodišče v Novem mestu vložil 4. 5. 2019, sodišče ga je prejelo 6. 5. 2019. 8. 5. 2019 se je izreklo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi in je zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo pristojnemu Okrajnemu sodišču v Novem mestu. Sklep o nepristojnosti je postal pravnomočen 21. 5. 2019, pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu pa je odločilo 24. 5. 2019. Obe sodišči sta za odločitev (sklep o nepristojnosti in sklep o zavrnitvi začasne odredbe) potrebovali zgolj 5 dni. Posledice vložitve predloga na nepristojno sodišče bremenijo predlagatelja.

Glede odvzema volilne pravice

5. ZVDZ v prvem odstavku 7. člena določa, da ima pravico voliti in biti voljen za poslanca državljan RS, ki na dan glasovanja dopolni 18 let starosti. V drugem odstavku je določeno, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. V tretjem odstavku je določeno, da sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanja roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Zakon o volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament (ZVPEP) v prvem odstavku 10. člena, ko opredeljuje volilno pravico, določa, da ima pravico biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu državljan, ki ima pravico biti voljen za poslanca Državnega zbora.

6. Iz podatkov sodnega spisa in priloženega spisa Okrožnega sodišča v Novem mestu N 43/2017 izhaja, da je bila predlagateljevima staršema 14. 7. 2017 priznana in podaljšana roditeljska pravica čez polnoletnost predlagatelja, to je njunega sina, in sicer od 6. 7. 2017 dalje. Predlagatelju je bila s tem sklepom odvzeta tudi pravica voliti in biti voljen. Takšna odločitev je bila sprejeta na podlagi strokovnega mnenja Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami z dne 31. 8. 2011 (priloga A 9 v zadevi N 43/2017), kjer je bilo ugotovljeno, da gre za otroka z več motnjami, ki je težko gibalno oviran, s težko govorno jezikovno motnjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju. Na naroku 14. 7. 2017 je predlagateljev oče glede vprašanja volilne pravice povedal, da A. A. ne razume teh stvari, sposoben je razumeti osnovne stvari, torej če je lačen, če ga zebe, kaj bi rad gledal, kaj bi se rad igral, prikaže izraz veselja, žalosti, kakšnih bolj kompleksnih kognitivnih stvari pa ne zmore. Sodišče prve stopnje je ob sedaj veljavnem Družinskem zakoniku (ZD), ki instituta podaljšanja roditeljske pravice ne pozna več, uvaja pa nov institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ima predlagatelj zaradi podaljšanja roditeljske pravice pravno gledano še vedno status otroka, ki je dopolnil 15 let. Ker še ni dopolnil 18 let, nima aktivne in pasivne volilne pravice. Četudi bi bilo iz izpodbijanega sklepa razumeti, da sta bili predlagatelju aktivna in pasivna volilna pravica avtomatično odvzeti zaradi podaljšanja roditeljske pravice, je iz zgoraj navedenega sklepa z dne 14. 7. 2017, s katerim je bila roditeljska pravica staršema podaljšana, razvidno,1 da je nepravdno sodišče v postopku podaljšanja roditeljske pravice ugotavljalo, ali sta za odvzem volilne pravice izpolnjena oba zakonska pogoja, torej podaljšanje roditeljske pravice in nerazumevanje pomena, namena in učinkov volitev, pri tem pa se je oprlo na strokovno mnenje in očetovo izpoved. Pritožbena navedba, da je bil odvzem volilne pravice predlagatelju avtomatična posledica podaljšanja roditeljske pravice, je zato neutemeljena.

Glede pravnega interesa za vložitev pritožbe

7. Po sodišču splošno znanem dejstvu so v RS 26. 5. 2019 potekale volitve poslancev iz RS v Evropski parlament. Predlagatelj je 4. 5. 2019 (s prejemom na sodišče 6. 5. 2019) podal predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je hotel doseči, da se razveljavi odvzem volilne pravice, da se mu volilna pravica kot polnoletnemu državljanu prizna, da se ga vpiše v volilni imenik ter da začasna odredba velja do vključno 26. 5. 2019. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagatelj ne izkazuje pravnega interesa za vloženo pritožbo. Obstoj pravnega interesa je osnovna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.2 Ker je predlagatelj predlagal izdajo začasne odredbe do vključno 26. 5. 2019, tudi v primeru, če bi pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje bodisi razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, bodisi spremenilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati. Začasna odredba bi v vsakem primeru prenehala veljati 26. 5. 2019. Pritožbenim navedbam, da naj pritožbeno sodišče veljavnost začasne odredbe podaljša za 61 dni, to je do 26. julija 2019, ni slediti, saj teh pristojnosti nima. Skladno z določilom 277. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko sodišče na upnikov predlog začasno odredbo podaljša, ta predlog pa je potrebno vložiti do izteka časa, za katerega je bila odredba izdana. Tako bi bilo mogoče pritožbeni predlog, da naj se začasna odredba podaljša za 61 dni, do 26. julija 2019, kvečjemu šteti kot nov predlog za izdajo začasne odredbe. Ob navedenem je sodišče predlagateljevo pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno (274. člen in 343. člen ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 in 15. členom ZIZ) in se v vsebinsko presojo o zatrjevani zmotni uporabi prava EU, OZN, Ustave RS, MKPI ter drugih v pritožbi navedenih pravnih virov ni spuščalo.

Glede volilne pravice invalidov

8. Pritožbeno sodišče dodaja, da predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe in v pritožbi zatrjuje neustavnost drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ in sodišču predlaga ustavnopravno razlago tega člena. Zastopa stališče, da je vsaka omejitev volilne pravice invalidom nezakonita ter v nasprotju z mednarodno sprejetimi predpisi. V dokumentu Pravica invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament, Informativno poročilo, ki ga je v marcu 2019 izdal Evropski ekonomsko socialni odbor,3 je predstavljeno stanje glede uveljavljanja pravice invalidnih državljanov EU do udeležbe na volitvah v Evropski parlament (EP). Podatki so bili pridobljeni iz 27 držav članic (Združeno kraljestvo zaradi predvidenega izstopa iz EU ni bilo vključeno). Iz sklepov, povzetih na strani 4 poročila, je razvidno, da ima vsaka od 27 držav članic EU zakone ali organizacijsko ureditev, ki nekaterim invalidnim volilcem onemogočajo, da bi se udeležili volitev v EP (2.1). V podtočkah točke 5 so povzete pravne ovire za pravico do udeležbe na volitvah. V navedenem poročilu je ugotovljeno, da so v pravnih sistemih 9 držav (Bolgarija, Ciper, Estonija, Grčija, Litva, Luxemburg, Nemčija, Poljska in Romunija) številni ljudje, za katere veljajo različni zaščitni ukrepi (vsaj v primeru popolnega odvzema poslovne sposobnosti), samodejno izključeni iz politične udeležbe, s čimer jim je odvzeta pravica do udeležbe na volitvah (točka 5.1.2). V skladu s sedmimi nacionalnimi zakoni (Belgija, Češka republika, Francija, Madžarska, Malta, Portugalska in Slovenija) oseba ob odvzemu poslovne sposobnosti ne izgubi samodejno tudi pravice do udeležbe na volitvah, ampak se o tem odloča v posebnih postopkih na sodišču, v eni državi odločitev sprejme tudi zdravniški odbor (točka 5.1.3). V 11 državah članicah (Avstrija, Danska, Finska, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Nizozemska, Slovaška, Španija in Švedska) pa posamezniku v nobenem primeru ni mogoče odvzeti pravice do udeležbe na volitvah (točka 5.1.4). V podtočkah točke 5.2 so navedene nedavne spremembe zakonov nekaterih držav članic. V poročilu je v točki 3.3.4 povzeta tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Alajos Kiss proti Madžarski,4 kjer je sodišče odločilo, da je pravica do udeležbe na volitvah področje, na katerem bi bilo treba v nacionalni zakonodaji dovoliti široke diskrecijske pravice pri določanju, ali so lahko omejitve te pravice v sodobnem času utemeljene. Obenem pa je poudarilo, da ni mogoče sprejeti, da v sprejemljive diskrecijske pravice spada tudi popolna prepoved udeležbe na volitvah katerikoli osebi pod delnim skrbništvom ne glede na njene dejanske sposobnosti. Če omejitev temeljnih pravic velja za zlasti ranljivo skupino v družbi, ki je bila v preteklosti deležna obsežne diskriminacije, kot so duševno prizadeti, pa sodišče meni, da ima država bistveno ožje diskrecijske pravice in mora imeti za zadevne omejitve zelo tehtne razloge. ESČP je to mnenje pozneje potrdilo tudi v drugih zadevah.5

Sklepno

9. Iz navedenega v prejšnji točki izhaja, da je ureditev v posameznih državah EU glede volilne pravice invalidov različno urejena. Predlagatelj zastopa stališče, da je ustavno skladna razlaga 7. člena ZVDZ takšna, da volilne pravice invalidom, ki jim je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, ni mogoče odvzeti. Predlagatelj ima zato v nepravdnem postopku možnost zahtevati vrnitev volilne pravice, kar mu je obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, pri tem pa ima pravico uveljavljati svoje stališče glede neustavnosti drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ.6 Tako mu bo, če in ko bo izčrpal vsa pravna sredstva pri rednih sodiščih, odprta pot na Ustavno sodišče RS, ki je edino pristojno, da odloča o skladnosti 7. člena ZVDZ z Ustavo RS. To mu je Ustavno sodišče RS, ko se je nanj obrnil, v sklepu U-I-82/19 z dne 25. 4. 2019 že obrazložilo. Prav tako bodo imela redna sodišča, če bodo v postopkih presodila, da je 7. člen ZVDZ v delu, kjer je osebi, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, pod dodatnim pogojem, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev, dopustno odvzeti volilno pravico, neustaven, dolžnost, da postopek prekinejo ter pred Ustavnim sodiščem RS pričnejo postopek za ugotovitev neustavnosti navedenega določila.

-------------------------------
1 7. točka obrazložitve.
2 Prim. VSRS sklep II Ips 253/2012.
3 Evropski ekonomsko socialni odbor, Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, poročevalec Krzysztof Pater, Pravica invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament, Informativno poročilo, SOC/554, pravna podlaga: člen 31 Poslovnika, datum sprejema mnenja Strokovne skupine 6. 3. 2019, datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju 20. 3. 2019, plenarno zasedanje št. 542.
4 Sodba št. 38832/06 z dne 20. 5. 2010.
5 Povzeto po Informativnem poročilu – glej opombo 3 zgoraj.
6 Predlagatelj ne zahteva vrnitve volilne pravice zaradi morebitnega izboljšanja psihofizičnega stanja.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o volitvah v državni zbor (1992) - ZVDZ - člen 7, 7/1, 7/2, 7/3
Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (2002) - ZVPEP - člen 10, 10/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxMTgz