<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 984/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.984.2019

Evidenčna številka:VSL00024056
Datum odločbe:20.06.2019
Senat, sodnik posameznik:Zvone Strajnar (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), Majda Irt
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba v družinskih sporih - stiki otroka s staršem - pravica do stikov otroka s starši - prepoved stikov z otrokom - denarna kazen - višina denarne kazni - sredstvo zavarovanja - sredstvo izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - kršitev začasne odredbe - varstvo koristi otroka - nasilje v družini

Jedro

Denarna kazen (kot sredstvo zavarovanja z začasno odredbo izrečene prepovedi stikov starša z otroki) mora biti dovolj visoka, da doseže namen za katerega je bila izrečena. V konkretnem primeru je to varstvo koristi otrok, za katera je ugotovljeno, da sta zaradi nasilja toženca nad njima in njuno mamo tako ogrožena, da je bilo treba tožencu z začasno odredbo prepovedati vse stike z njima. Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo pomen z začasno odredbo naložene opustitve. Glede na ugotovljeno ogroženost otrok in posledični zaključek, da je treba tožencu vsaj začasno prepovedati vsak stik z njima, mora biti denarna kazen dovolj visoka, da mu prepreči vsak poskus vzpostavitve stikov z otrokoma.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se v izpodbijani III. točki sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se denarna kazen zviša na 1.200 EUR, sicer pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu tožnice in izdalo začasno odredbo, s katero je mladoletna otroka pravdnih strank začasno zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici (I. izreka), tožencu pa začasno odvzelo pravico do stikov z mld. otrokoma (točka II. izreka), za primer kršitve teh obveznosti pa določilo denarno kazen 300,00 EUR, ki jo bo sodišče izreklo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo, višjo kazen za primer, če bo stranka ponovno ravnala v nasprotju z začasno odredbo (točka III. izreka), kar je zahtevala tožnica več ali drugače, pa je zavrnilo (točka IV. izreka).

2. Pritožuje se tožnica zoper točko III. izreka, pritožbenemu sodišču predlaga, naj za primer kršitve začasne odredbe kršitelju določi denarno kazen v višini 2.000,00 EUR, podredno pa, naj razveljavi točko III. sklepa in zadevo glede te točke vrne v ponovni postopek. Dejstvo je, da je bil toženec v preteklosti nasilen, po ugotovitvah sodišča je izredno nepredvidljiv, njegove reakcije so neustrezne. Sodišče tega pri odmeri višine denarne kazni ni upoštevalo. Namen denarne kazni je preprečiti neprimerno ravnanje storilca, saj kot sredstvo izvršbe posredno vpliva na voljo dolžnika, da v konkretnem primeru opusti ravnanja, ki so predmet obveznosti iz izvršilnega naslova. Njen namen je v konkretni zaščiti pravic, ki so predmet zavarovanja. Mld. otroka sta bila prisotna ob nasilju toženca, zato se ga bojita. Toženec je otrokoma že pošiljal različna pisma, zato ni pričakovati, da bi ga denarna kazen v višini 300,00 EUR odvrnila od vzpostavitve stikov z njima. Čeprav bi sodišče ob kršitvi določilo novo, višjo denarno kazen, to ne preprečuje tožencu, da ob denarni kazni 300,00 EUR ne bi kršil svojih obveznosti. Višja denarna kazen bi vsekakor vzbudila dvom v kršitev obveznosti in bi se tako dosegel namen začasne odredbe. Poudarja, da imajo začasne odredbe v družinskih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, zato nižja denarna kazen lahko pomeni napačno sporočilo tožencu. S kršitvijo obveznosti lahko toženec povzroči mladoletnima otrokoma nepopravljivo škodo. Zato je kazen 2.000,00 EUR tisti minimalni denarni znesek, ki bi toženca odvrnil od kršitve izdane začasne odredbe.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da pritožba kaže na negativno nastrojen odnos tožnice do njega in meri na maščevanje. Pritožba je izven racionalnega razmišljanja v smislu višine izrečene denarne kazni. Ob upoštevanju, da je v priporu, je predlog za izrek 2.000,00 EUR kazni nesmiseln in ne zasleduje ciljev začasne odredbe, zato je treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V predlogu za izdajo začasne odredbe tožnica sredstva izvršbe, ki je v primeru, ko sodišče dolžniku (tožencu) naloži, da mora nekaj dopustiti ali opustiti, izrek denarne kazni (227. v zvezi s 226. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), ni predlagala. Ker mora v sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je treba, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in lahko odloči tudi brez postavljenega zahtevka (408. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP), je ravnalo pravilno, ko je za primer kršitve začasne odredbe izreklo denarno kazen. Skladno s petim odstavkom 226. člena ZIZ je treba pri odmerjanju denarne kazni upoštevati pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera. Ker predloga za izrek denarne kazni ni bilo, se stranki v zvezi z višino zagrožene denarne kazni nista posebej izjavljali. V postopkih za izdajo začasne odredbe po 411. členu ZPP je treba odločati še posebej hitro, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je brez pridobivanja dodatnih podatkov določilo višino denarne kazni za primer kršitve izdane začasne odredbe. Obrazložilo je, da denarna kazen ni namenjena kaznovanju dolžnika ter da upoštevaje okoliščine konkretnega primera ocenjuje, da bo denarna kazen v višini 300,00 EUR vplivala na toženčevo voljo, da bo upošteval začasno odredbo.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil toženec že večkrat v prisotnosti njunih otrok nasilen do tožnice (okrutno jo je pretepal, brcal, davil in grozil s smrtjo), pa tudi otroka je že udaril (ko ga je kateri razjezil, ali ob tem, ko je tepel tožnico, otroka pa sta se stiskala k njej), enkrat je mlajšega sina A. A. ugriznil. Zato se otroka toženca bojita in potrebujeta pomoč strokovnjakov, starejši, sedemletni B. B, postaja tudi sam nasilen, je nepotrpežljiv in v šoli ni zbran. Glede na navedeno in mnenje CSD prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da otrokoma stiki s tožencem niso v korist, zato je tožencu z začasno odredbo prepovedalo stike z njima. Ugotovilo je tudi, da je zaradi nasilja dne 11. 1. 2019 toženec v priporu in 20. 2. 2019 mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja tožnici in obema otrokoma ter prepoved navezovati stike z njimi na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko katerekoli tretje osebe, ki velja šest mesecev, torej do 20. 8. 2019 (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 107/2019), ter da je bil leta 2014 že obsojen zaradi nasilja v družini, in sicer na pogojno zaporno kazen, ker pa je bil v času preizkusne dobe ponovno nasilen do tožnice, je zaporno kazen tudi prestal.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da je glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera zagrožena denarna kazen 300 EUR prenizka. Denarna kazen mora biti dovolj visoka, da doseže namen za katerega je bila izrečena. V konkretnem primeru je to varstvo koristi otrok, za katera je ugotovljeno, da sta zaradi nasilja toženca nad njima in njuno mamo tako ogrožena, da je bilo treba tožencu z začasno odredbo prepovedati vse stike z njima. Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo pomen z začasno odredbo naložene opustitve. Glede na ugotovljeno ogroženost otrok in posledični zaključek, da je treba tožencu vsaj začasno prepovedati vsak stik z njima, mora biti denarna kazen dovolj visoka, da mu prepreči vsak poskus vzpostavitve stikov z otrokoma. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da toženca od nasilja ni odvrnila niti pogojna obsodba na zaporno kazen. Zato ni realno pričakovanje, da ga bo kazen 300 EUR odvrnila od stikov z otrokoma. Da je v priporu, na kar opozarja toženec v odgovoru na pritožbo, na višino denarne kazni po 226. členu ZIZ ne vpliva. Dokler je v priporu, je sicer malo verjetno, da bi lahko vzpostavil fizični stik z otrokoma, možno pa je, da bi skušal priti z njima v stik preko sodobnih sredstev komuniciranja ali preko tretje osebe. Razen tega sedaj še ni znano do kdaj bo v priporu in obstaja verjetnost, da mu prostost ne bo vzeta tekom celotnega postopka, o višini denarne kazni po 226. členu ZIZ pa je treba odločiti ob izdaji začasne odredbe.

8. Toženec zatrjuje, da je, preden mu je bila odvzeta prostost, zaslužil cca 600,00 EUR mesečno. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi imel prihranke ali da razpolaga s kakšnim drugim premoženjem, živeli so v najetem stanovanju. S stopnjo verjetnosti je tako izkazano, da toženec ne razpolaga z večjimi vsotami denarja ali vnovčljivim premoženjem. Iz novejših odločb v bazi sodne prakse, ki se nanašajo na denarno kazen po 226. členu v zvezi z 227. členom ZIZ v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, izhaja, da prvostopenjska sodišča izrekajo denarne kazni od 300 EUR dalje, pa večinoma do 1.000 EUR1, instančna sodišča pa se s samo višino denarne kazni v tovrstnih zadevah še niso ukvarjala.

9. Glede na vse navedeno višje sodišče ocenjuje, da je primerna višina zagrožene denarne kazni 1.200 EUR, to sta približno dva toženčeva mesečna zaslužka. Z določitvijo denarne kazni v višini 300 EUR je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravno določbo petega odstavka 226. člena ZIZ, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice delno ugodilo in v izpodbijanem delu spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je zagroženo denarno kazen zvišalo na 1.200 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 gl. npr. sklepe VSL IV Cp 2114/2018, IV Cp 1622/2018, IV Cp 325/2018, IV Cp 273/2019


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 408, 411
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 226, 226/5, 227
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106, 106/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwOTg2