<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep II Cp 1213/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1213.2019

Evidenčna številka:VSL00024217
Datum odločbe:28.06.2019
Senat, sodnik posameznik:Barbka Močivnik Škedelj (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
Institut:predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ustavna pravica do osebne svobode - najbližja oseba - odklanjanje zdravljenja - duševna motnja - duševna nerazvitost - odvisnost od alkohola

Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso podani razlogi za odpust udeleženca iz varovanega oddelka SVZ, kamor je bil sprejet po tem, ko je bilo akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno in hkrati, da so podani vsi v 74. členu ZDZdr našteti zakonski pogoji za njegovo nadaljnje zadržanje. Po mnenju pritožbenega sodišča je z izpodbijano odločitvijo zasledovan tako varstveni kot tudi terapevtski cilj. Zgolj oba cilja skupaj lahko utemeljita dopustnost posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom Pr 447/2017 z dne 23. 4. 2018 odločilo, da se udeleženec A. A. (v nadaljevanju udeleženec) sprejeme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda D. (v nadaljevanju varovani oddelek SVZ), kjer se ga zadrži za eno leto od sprejema. Udeleženec je z vlogo z dne 18. 10. 2018 predlagal, da se ga odpusti iz varovanega oddelka SVZ, ta pa je predlagal, da se zadržanje v varovanem oddelku podaljša. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog udeleženca za odpust in hkrati sklenilo, da se zadržanje v varovanem oddelku SVZ podaljša za čas enega leta, najdalj do 3. 5. 2020.

2. Zoper takšno odločitev so vložili pravočasne pritožbe udeleženec, njegova odvetnica in D. C. kot udeleženčeva najbližja oseba (10. točka 2. člena Zakona o duševnem zdravju, ZDZdr).

3. Udeleženec v pritožbi1 navaja, da ni zagrešil nobenega dejanja ogrožanja ne sebe, ne drugih, prav tako sebi ali drugim ni povzročil premoženjske škode, zato meni, da ima pravico pridobiti oskrbo in varstvo zunaj varovanega oddelka. Navaja, da ne sodi med težke invalide, ki ne zmorejo govoriti, ki imajo težke poškodbe po prometnih nesrečah, ki so omejeni v gibanju, na vozičkih, … in meni, da bi bila druga primerna oblika varstva stanovanjsko bivalna skupnost, varstvo z družinskim pomočnikom ali odprti oddelek. Navaja, da izvedenec ni strokovno in prepričljivo utemeljil pojava stranskih učinkov zdravil, ki jih je bil prisiljen jesti. Zahteva mnenje novega izvedenca, ki bi prebral navodila za uporabo vseh zdravil, ki jih je zaužil med 8. 5. 2018 in 8. 5. 2019. Navaja, da je sposoben sam skrbeti zase. Vedno si je življenje in bivanje kvalitetno organiziral. Meni, da bi bil sposoben odločitve v program zdravljenja odvisnosti od alkohola. Takšnega programa se je že udeleževal zunaj zavoda. V SVZ niso izvajali delavnic – programa izobraževanja glede odvajanja od alkohola in kajenja, čeprav so takšni programi na razpolago. Navodila za uporabo zdravil so tako obširna, da bi potreboval pojasnitev pred njihovim zaužitjem od uslužbencev SVZ. Ne strinja se z ugotovitvijo, da ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Pogoji za podaljšanje bivanja v varovanem oddelku niso izpolnjeni, nikogar ni ogrožal. Večina motenj, ki so medicinsko zapisane, izhaja iz posledic jemanja številnih psihiatričnih zdravil, nekaj pa je posledica ugotovljenih manjših poškodb. Od dvajsetega leta je bil povprečno enkrat letno hospitaliziran, kar pomeni, da se z njim niso individualno ukvarjali strokovnjaki za zdravljenje odvisnosti od alkohola in kajenja. Lažne so navedbe, da ne sodeluje na delovni terapiji, prav tako do okolja ni agresiven in napadalen. Na varovanem oddelku so številni invalidi in ima pravico, da se brani z glasnim tonom, da jim da vedeti, naj se odmaknejo od njega. Zahteva premestitev na odprti oddelek, ker ne spada med težke invalide. Pred odločitvijo si je potrebno razmere na varovanem oddelku podrobno pogledati. Zahteva premestitev v bivalno enoto, ki bi mu omogočala 24-urno ustvarjanje na področju slikarstva. Ima pravico, da si sam izbira programe izobraževanja za odrasle, za osebnostno rast in kvalitetno življenje. Ob delavnikih, od 15. ure ter ob vikendih in praznikih ni nobenih programov. Ima namen pridobiti nova znanja.

4. Najbližja oseba je v svoji pritožbi poudarila, da udeleženec ni zagrešil nobenega prekrška niti kaznivega dejanja, da v SVZ ne izvajajo programov odvajanja od alkohola in kajenja, da ne spada v ambient težkih invalidov in da je našla primernejšo obliko bivanja, in sicer namestitev v individualni hiši v stanovanjski skupini z dnevnim obiskom varstveno delovnega centra.

5. Udeleženčeva odvetnica je v pritožbi, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge, predlagala spremembo izpodbijane odločitve tako, da se ugodi udeleženčevemu predlogu za odpust, predlog za podaljšanje zadržanja pa zavrne. Meni, da pogoji iz 74. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek SVZ niso izpolnjeni. Opozarja na navedbe vodje varovanega oddelka B. B., ki jih je podala na zadnjem naroku, da je pri udeležencu od maja 2019 viden napredek, da se bolj drži dogovora. Udeleženec pa je navedel, da sedaj redno jemlje zdravila, da prejema eno tableto ... vsak večer ter da se počuti bolje kot prej, ko je prejemal terapijo trikrat dnevno. Navedel je še, da se bolje počuti tudi zato, ker je dobil svojo posteljo v sobi, ker ima več miru in se redno udeležuje sprehodov v naravo z varuhom. Navedeno kaže na spremembo v obnašanju in odnosu udeleženca do sebe ter do okolice in ne ogroža ne sebe, ne drugih, ne premoženja, hkrati pa da je pretirano uživanje zdravil, ki so mu bila predpisana, vplivalo na njegovo obnašanje in počutje. Stanje se je torej spremenilo zaradi zmanjšanja količine zdravil, kar je pozitivno vplivalo na obnašanje in vedenje udeleženca, zato bi bilo nujno potrebno v tem delu dopolniti izvedensko mnenje s pregledom udeleženca, v času ko prejema znižano količino zdravil ter so se bivanje razmere v zavodu umirile in ustalile. Sodišče bi moralo priti do zaključka, da razlogi za podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku niso podani.

6. Pritožbe niso utemeljene.

7. Postopek sprejema posameznika z duševno motnjo, ki se zdravi oziroma obravnava v mreži izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje (v nadaljevanju oseba), v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda je določen v drugem razdelku V. poglavja ZDZdr. Socialni varstveni zavod je splošni ali posebni javni socialnovarstveni zavod ali koncesionar, ki opravlja storitve v okviru mreže javne službe in je namenjen varstvu, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno, varovani oddelek pa je oddelek v socialnovarstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Tako je oseba sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo (74. člen ZDZdr) ali brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (75. člen ZDZdr), če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

- če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno,

- če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način,

- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katerih ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja,

- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi),

- če oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

Zadržanje v varovanem oddelku na podlagi sklepa sodišča se lahko določi za največ eno leto, če pa je za odvrnitev ogrožanja iz vzrokov v prej navedenih alinejah nujno potrebno nadaljnje zadržanje v varovanem oddelku, se to lahko na predlog direktorja SVZ podaljša (77. člen ZDZdr).

8. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z ugotovitveno odločbo U-I-477/18-19 z dne 23. 5. 2019 odločilo, da je ZDZdr v neskladju z Ustavo, ker ne ureja vprašanj, ki bi jih po prvem in drugem odstavku 19. člena Ustave RS zaradi varstva pravice do osebne svobode oseb, ki so obravnavane v nepravdnih postopkih po navedenem zakonu, moral urediti. Učinek takšne odločbe je, da zakonske določbe, ki jih ni bilo mogoče razveljaviti, veljajo še naprej. Čeprav je ugotovljena njihova protiustavnost, jih sodišča lahko uporabijo pri sodnem odločanju, vendar samo ob upoštevanju razlogov iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča. Veljavnost zakonskih določb se torej ohranja, z interpretatitvno odločbo Ustavnega sodišča pa se z učinki ex nunc iz pravnega reda izloči njihova protiustavna razlaga.2 Pritožbeno sodišče je zato presojo pravilnosti uporabe omenjenih določb ZDZdr opravilo tudi ob upoštevanju razlogov iz obrazložitve omenjene odločbe Ustavnega sodišča.3

9. Sprejem osebe brez privolitve v varovani oddelek SVZ na podlagi sklepa sodišča, potem ko je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, predstavlja poseg v osebno svobodo posameznika. Utemeljuje ga na eni strani obstoj duševne motnje pri osebi, zoper katero se ukrep odreja, in na drugi strani visoka stopnja ogroženosti življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe same. Kot je v omenjeni odločbi poudarilo Ustavno sodišče, gre za ukrep, s katerim se najprej uresničuje varstveni vidik, tj. da se prepreči ogroženost življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe in pa terapevtski vidik, ki je povezan z oskrbo, varstvom in zdravljenje osebe, ki naj poteka v ustreznem terapevtskem okolju. Zgolj varstveni in terapevtski cilj skupaj lahko utemeljita dopustnost posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso podani razlogi za odpust udeleženca iz varovanega oddelka SVZ, kamor je bil sprejet po tem, ko je bilo akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno in hkrati, da so podani vsi v 74. členu ZDZdr našteti zakonski pogoji za njegovo nadaljnje zadržanje. Po mnenju pritožbenega sodišča je z izpodbijano odločitvijo zasledovan tako varstveni kot tudi terapevtski cilj. Odločitev prvostopenjskega sodišča je oprta na izčrpno izvedensko mnenje sodnega izvedenca psihiatra dr. C. C., ki ga je na zaslišanju na naroku 17. 4. 2019 še dopolnil, izpovedih udeleženca, vodje varovanega oddelka SVZ B. B. in najbližje osebe D. C. ter potrdila psihiatrinje dr. E. E. iz Zdravstvenega doma X. Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da udeleženec ogroža svoje zdravje in življenje izven oddelka pod posebnim nadzorom, saj je popolnoma nezmožen sprejeti nujnost zdravljenja. Odklanja zdravila, ki so za njegovo zdravljenje nujno potrebna in bi bil brez njih proces propadanja možganovine bistveno hitrejši. Odklanja pomoč, je agresiven do okolja tudi v SVZ (do osebja in stanovalcev).

11. Na podlagi izvedenčevih ugotovitev je pravilno zaključilo, da je udeleženčevo ogrožanje lastnega zdravja posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Izvedenec je namreč ugotovil pri udeležencu duševno motnjo (organsko shizofreniji podobno motnjo), pri kateri prevladujejo v klinični sliki trajne ali ponavljajoče se blodnje, ki so kombinirane s halucinacijami, pridružijo pa se nekatere značilnosti, ki spominjajo na shizofrenijo. Kot je izvedenec ugotovil, je bil preiskovanec do sedaj že dvaintridesetkrat zdravljen v Psihiatrični bolnišnici A., dvaintridesetkrat v Psihiatrični kliniki B., večkrat v Psihiatrični bolnišnici C., po več let pa je bil nastanjen v socialnovarstvenih zavodih. Pri udeležencu pa je ugotovil tudi znake sindroma odvisnosti od alkohola. Ker so njegove osebnostne in umske sposobnosti preslabo razvite, da bi bil sposoben vključitve v program zdravljenja odvisnosti, je edina oblika, da se vzpostavi in vzdržuje abstinenca, s tem, da se mu fizično prepreči stik z alkoholom, kar se je izkazalo že tudi v preteklosti. Izvedenec je še ugotovil, da je udeleženec blago duševno manj razvit z vedenjsko prizadetostjo, da njegova duševna manj razvitost ustreza mentalni starosti otroka od devet do manj kot dvanajst let. Ugotovil je tudi, da sta prvi dve navedeni motnji toliko napredovali, da ju tudi ob rednem uživanju zdravil ali vključitvi v programe zdravljenja ni več mogoče pozdraviti, tretja navedena motnja pa je trajno stanje, ki se načeloma ne more izboljšati.

12. Udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Kot je ugotovil izvedenec, je udeleženec v SVZ na ustrezni medikamentozni terapiji, brez katere bi se njegovo stanje poslabšalo, zdravila, ki jih jemlje so nujno potrebna. Brez njih bi se pozitivni simptomi bolezni razbohotili, vzporedno bi se slabšali negativni simptomi, proces propadanja možganovine pa bi bil bistveno hitrejši od sedanjega. Vzrokov in ogrožanja udeleženčevega zdravja zato ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči izven socialno varstvenega zavoda. Udeleženec ne izpolnjuje pogojev za nobeno drugo obliko pomoči izven SVZ, saj pri zdravljenju ne sodeluje, odklanja pomoč, zdravila, skuša pobegniti in ne razume razlogov za namestitev v varovanem oddelku. Vse druge oblike pomoči izven socialnovarstvenega zavoda pa zahtevajo tvorno sodelovanje pacienta, česar pa udeleženec ni sposoben. Kot je zaključil sodni izvedenec, udeleženec samostojno ali ob strokovni pomoči izven varovanega okolja ni več sposoben živeti.

13. Po drugi strani pa je izvedenec ugotovil, da je bil sprejeti ukrep učinkovit, da je preiskovanec, odkar je v SVZ, ko je pod vplivom zdravil, pod nadzorom in ko ne uživa alkoholnih pijač, nekoliko bolj urejen. Osebje SVZ z udeležencem živi vsakodnevno, ves čas ga spremljajo in preverjajo, ali je sposoben funkcioniranja izven varovanega okolja ali ne, ali se mu lahko zaupa samostojne izhode iz varovanega oddelka ali le v spremstvu osebja in ali se je sposoben držati dogovora. Tudi iz izpovedi samega udeleženca izhaja, da mu je sedaj, ko spi v sobi še z dvema, lažje, da ima mir, da hodi zjutraj na delovno terapijo, da rad slika in dela iz gline, kar je njegov nov hobi, da ima varuha, ki ga vsak dan pelje na sprehod v naravo. Vse navedene okoliščine očitno izkazujejo tudi ustreznost terapevtskega procesa in potrjujejo, da je z izpodbijano odločitvijo zasledovan tako varstveni kot tudi terapevtski cilj.

14. Tako ugotovljenih pogojev za zadržanje v varovanem oddelku pritožniki zgolj z njihovim zanikanjem ne morejo izpodbiti. Neutemeljene so tudi laične in dokazno nepodprte pritožbene navedbe, da je na udeleženčevo obnašanje in počutje vplivalo pretirano uživanje zdravil in da je njihovo zmanjšanje pri udeležencu vplivalo na njegovo sedanje drugačno obnašanje in vedenje. Trditve o spremembi medikamentozne terapije oziroma o zmanjšanju jemanja zdravil ne temeljijo na zdravstveni dokumentaciji, ampak na izpovedi udeleženca, zato ne morejo biti upoštevne. Enako velja za trditev, da je sprememba udeleženčevega vedenja posledica zmanjšanja jemanja zdravil. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da iz izpovedi vodje varovanega oddelka B. B. izhaja, da pogoji za zadržanje na varovanem oddelku niso več izpolnjeni. Na zadnjem naroku je namreč izpovedala, da je bilo po sprejemu udeleženca na začetku hudo, da ni sprejel namestitve in da se je zgodil tudi pobeg, da je na začetku odhajal iz delovnih terapij, da pa se zdaj pravil drži in na delovni terapiji tudi zdrži. Navedla je, da je od maja 2019 viden napredek, da se bolj drži dogovora. Takšna njena izpoved je skladna z zaključki sodnega izvedenca in kaže na ustreznost izvajanega terapevtskega procesa v SVZ. Ob tem je treba opozoriti še na navedbo psihiatrinje Zdravstvenega doma X. dr. E E. v potrdilu z dne 2. 4. 2019, ki je bilo priloženo predlogu SVZ za podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku, da je udeleženec v zadnjem mesecu, ko pričakuje ponovno presojo glede namestitve na varovani oddelek, postal bolj sodelujoč, da se bolj drži dogovorov, se aktivno vključuje v aktivnosti in jemanje zdravil, v nadaljevanju pa je navedla, da pri njem ostaja kognitivna oškodovanost, nesposobnost realne presoje situacij, nerealna pričakovanja in iluzije. Glede na navedeno, v pritožbi izpostavljena okoliščina izboljšanja udeleženčevega obnašanja in počutja v zadnjem mesecu ne vpliva na zaključke sodnega izvedenca in ne pogojuje dopolnitve izvedenskega mnenja, kot to predlaga pritožba.

15. Iz navedenih razlogov izhaja neutemeljenost obravnavanih pritožb, zato jih je bilo treba zavrniti in potem, ko je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v prvostopenjskem postopku tudi ni podana nobena bistvena kršitev določb postopka, na katero pazi po uradni dolžnosti in da je materialno pravo pravilno uporabljeno, potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.)

-------------------------------
1 Pritožba je napisana z isto lastnoročno pisavo kot pritožba D. C.
2 Primerjaj J. Sovdat, Zavezujoča narava odločb Ustavnega sodišča, Podjetje in delo 6/7/2015/XLI, str. 183 in 1384.
3 Dejansko izhodišče presoje v tej zadevi je drugačno od tistega v ustavni odločbi. V slednji je SVZ ugovarjal sprejemu osebe zaradi nezadostnih prostorskih in kadrovskih kapacitet, v obravnavani zadevi pa je bil SVZ predlagatelj nadaljnjega zadržanja udeleženca v svojem varovanem oddelku.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 19, 19/1, 19/2
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 2, 2-10, 74, 75, 75/1, 77, 77/1, 77/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwODMw