<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba IV Cp 762/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.762.2019

Evidenčna številka:VSL00024230
Datum odločbe:20.06.2019
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik (preds.), Majda Irt (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:spor iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja - dodelitev v varstvo in vzgojo - otrokova korist - otrokovi stiki - določitev obsega stikov - določitev preživnine za otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti - otrokove potrebe

Jedro

Pri odločanju o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ni poudarek na pozitivnih in negativnih lastnostih staršev, temveč je glavno vodilo največja otrokova korist (5.a člen ZZZDR). Izvedenka je izpostavila, da je osebnostna ocena pri očetu ugodnejša. Oče je čustveno odzivnejši, stabilen, emocionalno obvladan ter sposoben empatije in prilagajanja čustvenim stanjem sebi najbližjih oseb. Sinovim potrebam zna dati prednost pred svojimi. Pri materi pa je izvedenka izpostavila njen prevladujoč negativni kognitivni slog, nezaupljivost do ljudi, močno kritičnost, prepričanje o njihovih napakah in odsotnost preverjanja navedenega z realnostjo. Kot ugotavlja izvedenka, lahko materini izbruhi škodujejo otrokovemu doživljanju ter njegovemu učenju ustreznih strategij za sproščanje lastnih nezadovoljstev. Mati ne prepoznava ustrezno otrokovih čustvenih stanj ter njegove zrelosti. V njenem odnosu do otroka je sodna izvedenka opazila nepredvidljivo menjavanje podcenjevanja in precenjevanja njegove zrelosti. Vse navedeno podpira zaključek sodišča prve stopnje, da je zaupanje v vzgojo in varstvo očetu A. v korist.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se prva in druga alineja v III. točki izreka glasita:

- v znesku 45 EUR za mesec december 2017,

- od 1. 1. 2018 dalje pa preživnino v znesku 100 EUR mesečno.

II. Pritožba se v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu zavrne ter se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mld. A. zaupalo v vzgojo in varstvo tožencu (I. točka izreka). V II. točki izreka je določilo stike med A. in njegovo materjo. Ti se izvajajo vsak drugi vikend od petka, ko mati A. prevzame v vrtcu, do ponedeljka zjutraj, ko ga preda v vrtec; po vikendu, preživetem z materjo, stik med tednom poteka od torka, ko mati dečka prevzame v vrtcu, do četrtka zjutraj, ko ga mati preda v vrtec; po vikendu, ki ga A. preživi z očetom, pa stik med tednom poteka od torka, ko mati dečka prevzame v vrtcu, do srede zjutraj, ko ga mati preda v vrtec. Vsakodnevno ob 19. uri poteka telefonski pogovor med A. in staršem, pri katerem se A. ne nahaja. V poletnih počitnicah preživi A. en teden strnjeno v juliju in en teden strnjeno v avgustu z materjo, v preostalem času poletnih počitnic pa se stiki odvijajo po gornjem režimu, razen v času, ko je A. z očetom na letnem dopustu. Tožnici je bila za preživljanje A. določena preživnina v znesku 100 EUR za mesec oktober 2017, od 1. 11. 2017 dalje pa preživnina v znesku 150 EUR (III. točka izreka). Kar sta zahtevali pravdni stranki več ali drugače, je prvo sodišče zavrnilo (IV. točka izreka) in odločilo, da nosita vsaka svoje stroške pravdnega postopka (V. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Povzema odločitev prvega sodišča in poudarja, da se sodbe ne da preizkusiti. Sodišče ni niti poimensko povzelo dokazov, ki predstavljajo podlago za sprejeto odločitev. Dokazne listine je le naštelo, nikjer v razlogih sodbe pa jih ni obrazložilo. Nepravilno je navedlo, da je o vprašanju zaupanja otroka v varstvo in vzgojo presojalo na podlagi mnenja CSD ter mnenja izvedenca psihološke stroke. Pri tem pa ni navedlo, za kateri CSD gre; izvedenec psihološke stroke pa v postopku sploh ni bil postavljen. Izpodbijana odločitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, pa tudi ne dokazne ocene izvedenih dokazov. Izpuščena je dokazna ocena neposrednega zaslišanja izvedenke na glavni obravnavi 15. 11. 2018. Odločitev o tem, komu se mladoletni otrok zaupa v varstvo in vzgojo, pa tudi glede stikov in preživnine je zmotna in nepopolno ugotovljena. Sodišče je bilo do tožnice pristransko. V začasni odredbi z dne 26. 6. 2017 je že na začetku pravdnega postopka neugodno zapečatilo njeno usodo in jo spravilo v podrejen položaj v primerjavi s tožencem. A. je na mater veliko bolj navezan kot na očeta. Napačno je povzeto izvedensko mnenje prof. dr. Ž. T. Pritožba izpostavlja toženčev skrajno negativen slog v komunikaciji s tožnico. Toženec se je tudi na glavni obravnavi 15. 11. 2018 izvedenki izkazal v povsem negativni luči. Toženec je dnevno odsoten zaradi treningov borilnih veščin, tako da nima možnosti izvajati varstva in vzgoje. Tožnica se ne strinja, da varstvo nad otrokom izvaja toženčeva mati, saj ji ne zaupa, z njo je v hudem konfliktnem odnosu. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje glede obsega stikov. Pravičen in primeren obseg bi sodišče lahko ugotovilo le z izvedbo dokaza z izvedencem klinične psihologije. Določitev stikov temelji na nepopolnih ugotovitvah in je v nasprotju z mnenjem izvedenke. Sodišče ni ugotavljalo, koga izmed staršev A. glede na svojo starost ob sebi bolj potrebuje. Sodba ne vsebuje odločitve o tem, kako potekajo stiki med otrokom in staršema v času praznikov in počitnic. Toženec nasprotuje izvajanju telefonskih razgovorov med njo in otrokom ter ves čas diktira potek razgovora. Pritožnica poudarja, da se s tožencem ne uspe dogovoriti niti najosnovnejših stvari glede sina, saj mora vse potekati tako, kot odredi toženec. Sodišče je nepopolno ugotovilo vzrok za tožničine pretekle zdravstvene težave in tudi za sedanje aktualno zdravstveno stanje. Meni, da bi moralo izvesti tudi dokaz z zaslišanjem zdravnice psihiatrinje dr. P. L., ki je zaključila njeno zdravljenje. Ta bi lahko sodišču predstavila vzroke za njeno preteklo zdravstveno stanje. Opozarja na neprimerne odnose v družini toženca, v kateri je bila nemočna, sedaj pa je tja umeščen otrok, s čimer je ogrožen njegov nadaljnji zdrav psihofizični razvoj. Pritožnica obsežno izpostavlja svoje večje starševske kvalitete v primerjavi z očetom. Poudarja, da ji je bilo naloženo plačilo obveznosti iz naslova prevozov na stike oz. v vrtec, ta strošek pa pri odmeri preživninske obveznosti ni bil upoštevan. Zmotno in nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje tudi glede pokrivanja preživninskih potreb mladoletnega otroka in glede prihodkov pravdnih strank. Toženec se ukvarja s športno dejavnostjo – borilnimi veščinami, ima društvo ter zasluži "na črno". Sodišče je zanemarilo obseg stikov pri določitvi preživnine, saj mladoletni A. že sedaj pomemben del časa preživi z njo. Pri odmeri preživnine pa tudi ni bilo upoštevano dejstvo, da tožnica oskrbnino za vrtec plačuje v enaki meri kot toženec.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Toženec je podal odgovor na pritožbo, v katerem pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

O varstvu in vzgoji mld. A.

5. Sodišče je odločitev, da se mld. A. zaupa v vzgojo in varstvo očetu, sprejelo na podlagi temeljitega dokaznega postopka in skrbno izdelane dokazne ocene. Center za socialno delo je že 19. 6. 2017 podal mnenje, da je v korist otroka, da se zaupa očetu. Navedeno stališče potrjuje tudi izvedensko mnenje sodne izvedenke dr. Ž. T., ki prav tako vidi očeta kot primernejšo osebo za izvajanje starševstva. Pri odločanju o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ni poudarek na pozitivnih in negativnih lastnostih staršev, temveč je glavno vodilo največja otrokova korist (5.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR). Izvedenka je izpostavila, da je osebnostna ocena pri očetu ugodnejša. Oče je čustveno odzivnejši, stabilen, emocionalno obvladan ter sposoben empatije in prilagajanja čustvenim stanjem sebi najbližjih oseb. Sinovim potrebam zna dati prednost pred svojimi. Pri materi pa je izvedenka izpostavila njen prevladujoč negativni kognitivni slog, nezaupljivost do ljudi, močno kritičnost, prepričanje o njihovih napakah in odsotnost preverjanja navedenega z realnostjo. Kot ugotavlja izvedenka, lahko materini izbruhi škodujejo otrokovemu doživljanju ter njegovemu učenju ustreznih strategij za sproščanje lastnih nezadovoljstev. Mati ne prepoznava ustrezno otrokovih čustvenih stanj ter njegove zrelosti. V njenem odnosu do otroka je sodna izvedenka opazila nepredvidljivo menjavanje podcenjevanja in precenjevanja njegove zrelosti. Vse navedeno podpira zaključek sodišča prve stopnje - pritožbeno sodišče pa ga v celoti sprejema - da je zaupanje v vzgojo in varstvo očetu A. v korist.

6. Nerazumljiv in zmoten je pritožbeni argument, da razlogov izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v točki 7 obrazložitve povzelo vse listinske dokaze, navedlo je osebe, ki jih je zaslišalo ter obrazložilo zavrnitev določenih dokaznih predlogov. V nadaljevanju se je opredelilo do vseh relevantnih dokazov, predvsem do mnenj CSD in izvedenskega mnenja ter njegovih dopolnitev izvedenke psihiatrične stroke dr. Ž. T. Iz 7. točke obrazložitve nedvoumno izhaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na mnenje CSD. Dejstvo, da je v nadaljevanju uporabljalo zgolj kratico CSD, pa na odločitev nima nikakršnega vpliva. Prav tako je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da se je sodišče oprlo na mnenje izvedenca psihološke stroke. V izpodbijani odločbi je prvo sodišče jasno navedlo, da podlago njegovi odločitvi predstavlja mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke, za kar je sodišče v 7. točki obrazložitve uporabilo okrajšavo „psih. stroke“.

7. Pritožba zmotno meni, da je prvo sodišče izpustilo dokazno oceno neposrednega zaslišanja izvedenke na glavni obravnavi. V zvezi s tem je podalo obrazložitev v 12. točki. Mnenje izvedenke je ustrezno povzelo, in to tudi v delu, da k slabemu starševskemu odnosu prispeva tudi oče s svojim negativnim slogom, vendar zgolj v odnosu do matere. Pri odločitvi, da se otroka zaupa v vzgojo in varstvo očetu, se je sodišče prve stopnje naslonilo predvsem na osebnostne lastnosti posameznega starša. Tožničinim zatrjevanjem o večji navezanosti A. nanjo prvo sodišče pravilno ni sledilo, saj takšnih ugotovitev izvedensko mnenje, pa tudi mnenje pristojnega CSD, ne podpirata. Prav tako tožnica ni uspela izkazati toženčevih daljših dnevnih odsotnosti zaradi treningov borilnih veščin, kar bi krnilo njegove možnosti izvajanja vzgoje in varstva A. Tožnica tudi ni uspela izkazati, da za A. okolje pri očetu ni ugodno. Nasprotno namreč izhaja iz ocene CSD, ki je opravil obisk na toženčevem domu. Sodna izvedenka, ki je opazovala interakcijo otroka z očetom, je zaznala očetov ustrezen odziv in skrb za otroka. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da pritožničini očitki, naperjeni zoper očeta, glede na obširno in skrbno napisano dokazno oceno, niso utemeljeni. Nobene potrebe pa tudi ni bilo po izvedbi zaslišanja psihiatrinje dr. P. L., saj je vse relevantne okoliščine glede zaupanja A. enemu od staršev predstavila izvedenka psihiatrične stroke dr. Ž. T. Pritožba pa konkretizirano ne opozori, v katerem delu bi bilo lahko mnenje izvedenke neustrezno ali nepopolno.

O stikih med mld. A. in tožnico

8. Pravica do stika je pravica starša, da ima stike z otrokom, in pravica otroka, da stikuje s staršem, s katerim ne živi stalno. Tožnica ima s sinom razmeroma pogoste stike, kar v pritožbi priznava tudi sama, saj v zvezi z odmero preživnine zatrjuje, da A. že sedaj preživi pomemben del časa z njo. Pritožnica ne pojasni razlogov za neustreznost izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke dr. Ž. T. glede stikov. Zato tudi ni utemeljenega razloga, da bi prvo sodišče primernost obsega stikov ugotavljalo z izvedencem klinične psihologije, za kar se zavzema pritožba. Glede na razmeroma obsežno določene stike tudi ni potrebe, da bi sodišče prve stopnje še posebej določalo stike v času praznikov/rojstnih dni. A. je pri materi vsak drugi vikend od petka do ponedeljka zjutraj, po vikendu, ki ga preživi z njo, pa še od torka do četrtka zjutraj, medtem ko je po vikendu, ki ga preživi z očetom, na stiku z materjo od torka do srede zjutraj. Zato ni razloga, da bi se stiki še podrobneje določali za čas praznikov, saj tako določen režim stikov omogoča, da otrok božične in novoletne praznike preživlja izmenjaje pri očetu oz. materi. Sicer pa pravdni stranki določnega predloga glede stikov med prazniki/rojstnimi dnevi niti nista postavili.

O preživnini in njeni višini

9. Pritožba ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da znašajo mesečne potrebe A. 250 EUR. Prav tako ne ugovarja ugotovitvam o tožničinih finančnih zmožnostih (prib. 750 EUR). Pritožbeno sporna pa je ugotovljena višina toženčevih dohodkov, ki jih je sodišče ocenilo na 800 EUR. Pritožbeno sodišče pomisleke pritožnice glede pravilnosti dokazne ocene toženčevih dohodkov zavrača. Tožnica ni uspela izkazati toženčevih dodatnih sredstev v višini 500 EUR mesečno, ki naj bi jih pridobival s treningom borilnih veščin. Toženec je namreč pojasnil, da delo v klubu opravlja prostovoljno in da ne dobi nobenega povračila stroškov. Iz prejemkov se krijejo le stroški za letalske karte ter športni rekviziti. Ko je še bil v reprezentanci, pa je bila ugodnost kluba v tem, da je imel pokrite stroške odhoda na različna tekmovanja. Prvo sodišče se je do tožničinih trditev o toženčevih postranskih zaslužkih opredelilo v 24. točki obrazložitve in pravilno poudarilo, da jih dokazni postopek ni potrdil.

10. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče ni ustrezno ovrednotilo dejstva, da vse prevoze na in s stika opravlja tožnica. Tožnica mora za vsak stik opraviti približno 21 km v eno smer, saj se vozi z V. v D. Tega pa sodišče pri določitvi višine preživnine ni ustrezno ovrednotilo. Ker tožnica mesečno opravi vsaj 24 voženj (v obe smeri, upoštevaje minimalni strošek za prevožen km v višini 0,18 EUR), se mora ta njen strošek ustrezno odraziti tudi pri višini preživnine. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da navedeno dejstvo utemeljuje znižanje preživnine s 150 EUR na znesek 100 EUR. V tem znesku je ustrezno upoštevano dejstvo, da ima tožnica s sinom pogoste stike in v tem času poskrbi za njegovo preživljanje, prav tako pa tudi dejstvo, da vse prevoze opravi tožnica.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi delno ugodilo (glede višine preživnine) in na podlagi pete alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe. Pritožbeno sodišče je upoštevalo neprerekano ugotovitev prvega sodišča, da je tožnica med postopkom za A. skupno že potrošila 655 EUR, zato je tudi navedeni znesek upoštevalo pri odmeri preživnine. To pomeni, da je tožnica svoje preživninske obveznosti za obdobje od dneva vložitve tožbe delno že poravnala, in sicer šest celih preživninskih obrokov, kar pomeni obroke preživnine za obdobje od junija 2017 do vključno novembra 2017. Za mesec december 2017 pa ji je ostal neplačan še znesek v višini 45 EUR. Njenim pritožbenim zatrjevanjem v zvezi s plačevanjem stroškov vrtca pritožbeno sodišče ni sledilo. Tožnica je dolžna plačevati preživnino tožencu, ni pa dolžna posebej plačevati stroškov vrtca, saj takšnega dogovora ni izkazala. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo v preostalem delu zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu na podlagi določbe 353. člena ZPP potrdilo.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 413. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 5a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwMzUx