Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1183cT1tbmVuamUlMjBvdHJva2ElMjAmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDM=

Dokument: VSL Sklep IV Cp 408/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 01.03.2019

Institut: preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - trditveno in dokazno breme

Jedro: Predlagateljici trditev in konkretiziranih navedb o podanem vsiljevanju in zalezovanju nasprotnega udeleženca nista podali, zato ukrepov tudi ni mogoče utemeljiti s prvič v pritožbi podanimi navedbami, da prva predlagateljica živi v strahu, da si ne upa iz šole do avtobusne postaje, da jo je... strah, da bi nasprotnega udeleženca srečala, da jo bo zalezoval oziroma celo ugrabil.

+

Dokument: VSL Delna sodba in sklep IV Cp 2351/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.03.2019

Institut: delna sodba - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - dodelitev otroka očetu - stiki staršev z otrokom - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka - dokazovanje z izvedencem

Jedro: Za dečka bo bolje poskrbljeno, če bo dodeljen v vzgojo in varstvo očetu, saj v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da bi prišlo do odtujitve dečka od očeta.

Dokument: VSM Sodba IV Kp 44051/2013, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 06.03.2019

Institut: silobran - pogojna obsodba - sprememba obtožbe v ponovnem sojenju - preklic pogojne obsodbe

Jedro: Sodišče prve stopnje je razsodilo na podlagi obtožbe, potem ko jo je državna tožilka, po ponovnem zaslišanju obdolžencev in prič, v nebistvenem spremenila, in ko sta obdolženca spremenjeni obtožni predlog prejela ter na glavni obravnavi izjavila, da ga razumeta, da v svoj zagovor ničesar... več ne dodajata in da vztrajata pri podanih zagovorih. Tega, da je v ponovljenem postopku dovolilo spremembo obtožbe in kako jo ocenjuje, v sodbi ni bilo dolžno pojasnjevati. Iz okoliščine, da je takšni obtožbi sledilo in obdolženko spoznalo za krivo, je razvidno, da je ocenilo, da je sprememba dopustna in da ji ni v škodo, saj sicer na njeni podlagi ne bi razsodilo.Neutemeljena je pritožba tudi, ko navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon, ko kljub dejstvu, da so podani vsi zakonski znaki silobrana po 22. členu KZ-1, te določbe ni uporabilo in obdolženke ni oprostilo. Kršitev kazenskega zakona ni podana, saj je sodišče prve stopnje presodilo, da obdolženka ni ravnala v silobranu, sicer pa pritožba tudi s to trditvijo uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kršitve kazenskega zakona.Pogojna obsodba je bila vpisana v kazensko evidenco in sodišče prve stopnje bo moralo odrediti njen izbris (kar bi sicer moralo storiti že ob razveljavitvi sodbe) ter odrediti vpis nove pogojne obsodbe. Navedena situacija pa ne pomeni, da je obdolženka kazen prestala, kot trdi pritožba. Vpisa v kazensko evidenco ni mogoče enačiti s prestajanjem nepogojne zaporne kazni, zaradi poteka preizkusne dobe po prvi sodbi pa tudi ni sprejemljiva pritožbena razlaga, da je obdolženka izrečeno kazen prestala.

+

Dokument: VSL Sklep II Ip 272/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 06.03.2019

Institut: stiki - vsebina predloga za izvršbo - popolnost predloga za izvršbo - dopolnjevanje trditev tekom postopka - odgovor na ugovor - določitev stikov med počitnicami - pravica izbire

Jedro: Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost... ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo. Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.

+

Dokument: VSM Sklep III Cp 222/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.03.2019

Institut: stiki med otrokom in staršema - bolezen otroka - nadomeščanje stikov v primeru bolezni - več izvedenskih mnenj - stiki očeta z otrokom - stiki v korist otroka - zaslišanje ene pravdne stranke - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci

Jedro: Materialnopravna podlaga za določitev stikov otrok s starši je podana v določbi prvega odstavka 106. člena ZZZDr. Stiki med otrokom in staršem se na podlagi citirane določbe določajo zato, da otrok, pa tudi starš s katerim otrok ne živi, preko stikov ohrani občutek medsebojne čustvene... povezanosti in pripadnosti, zraven tega pa lahko starš v času stikov neposredno sodeluje tudi pri vzgoji otroka.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep IV Cp 1880/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.03.2019

Institut: dodelitev otroka - primernost posameznega starša - zaslišanje mladoletne osebe - neformalen razgovor z otrokom - zdravljenje odvisnosti - določitev višine preživnine za otroka - stroški upravnika - porazdelitev preživninskega bremena - odločitev o pravdnih stroških

Jedro: Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da 14 in 12 letnega fanta ni izpostavljalo dodatnemu zaslišanju na sodišču, ampak je njuno mnenje pridobilo s pomočjo izvedenca klinične psihologije. Izvedenka je to znala narediti tako, da nista bila še dodatno izpostavljena in travmatizirana v... zvezi z neugodnostmi, ki sta jih trpela doma zaradi odvisnosti svojih staršev od iger na srečo.

+

Dokument: VSL Sklep II Cp 2401/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.03.2019

Institut: odškodnina - objektivna odgovornost države - nevarna dejavnost - cepljenje - obvezno cepljenje otrok - obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim - nalezljive bolezni - posledice cepljenja - vzročna zveza - obstoj škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - mesečna renta - povrnitev stroškov zdravljenja - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca - pomanjkljiva obrazložitev - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - enako varstvo pravic - učinkovito pravno sredstvo - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - dokazni standard - pomanjkljiva trditvena podlaga

Jedro: Objektivna odgovornost države za posledice obveznega cepljenja temelji na posebnih predpisih o varstvu pred nalezljivimi boleznimi. Gre za dejavnost, pri kateri kljub še tako veliki skrbnosti vedno ni mogoče preprečiti nastanka škode (poslabšanja zdravja) in pomeni povečano nevarnost nastanka... škode. Narave odgovornosti ne spreminja dejstvo, da je cepljenje proti steklini indicirano šele, ko obstaja nevarnost okužbe s steklino, kakor tudi ne dejstvo, da se z njim preprečuje potencialno smrtno nevarna bolezen. Obvezno cepljenje proti steklini namreč ni predpisano le zaradi zaščite posameznika, temveč tudi zaradi preprečevanja širjenja bolezni, torej zaradi varstva splošnega interesa. Ravno zaradi tega interesa ob podani indikaciji odločitev za cepljenje ni prepuščena volji posameznika. Zdravstvene težave bodisi cepljenih bodisi necepljenih posameznikov imajo lahko zelo različne vzroke, ki jih vedno ni mogoče odkriti. Stališče, da mora biti za uspeh ugovora vzročne zveze zanesljivo ugotovljen alternativni vzrok tožničinih težav, bi se zato utegnilo izkazati za prestrogo, saj bi lahko toženo stranko spravilo v dokazno stisko in ji že vnaprej onemogočilo uspeh njenega ugovora. To velja toliko bolj v konkretnem primeru, ko je odkritje takšnega vzroka v veliki meri odvisno od sodelovanja nasprotne stranke. Stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 2326/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.03.2019

Institut: odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pritožbena novota - prevozni stroški - zakonske zamudne obresti

Jedro: Obisk psihiatra res ni pogoj za prisojo odškodnine za sekundarni strah, vendar pa v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožničin strah presegel meje običajne zaskrbljenosti. Strah za izid zdravljenja pri tožnici ni dosegel takšne intenzivnosti, ki bi utemeljevala prisojo (dodatne)... odškodnine. Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo ugotovitve izvedenca, da je tožnico strah voženj z motorjem, saj tega med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, kaj takšnega pa ne izhaja niti iz njene izpovedi. Izjava, dana ob pregledu pri izvedencu, trditev ne nadomešča. Tožnica je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičena do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi strošek zaradi obrabe vozila. V novejši (večinski) sodni praksi višjih sodišč se v takih primerih priznava strošek za prevožen kilometer v znesku 0,37 EUR.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1768/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.03.2019

Institut: skupno premoženje zakoncev - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - kolektivna terjatev - delitev skupnega premoženja v pravdi - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - uporaba prostega preudarka

Jedro: Z vložitvijo skupnega premoženja v premoženje drugega je nastala skupna terjatev zakoncev do lastnikov tega premoženja. Zahtevek ima podlago v prvem odstavku 48. člena Stvarnopravnega zakonika. O delitvi skupnega premoženja se praviloma odloča v nepravdnem postopku, v pravdi pa le,... če so za to podani utemeljeni razlogi. Glede na to, da bistveni del skupnega premoženja predstavlja denarna terjatev in da ni izkazano, da bi se z odločitvijo o toženkini obveznosti plačila njen položaj v postopku za razdružitev premičnin bistveno poslabšal, je odločitev o obveznosti plačila pravilna. Glede na to, da za ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kdo je odplačeval kredit in da sta bila prispevka tožnikovih staršev in toženkinega očeta h gradnji približno enaka, je ob ostalih ugotovitvah v izpodbijani sodbi utemeljen sklep, da tožnik ni dokazal višjega deleža na skupnem premoženju od zakonsko domnevanega.

+

Dokument: VSM Sodba in sklep III Cp 214/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.03.2019

Institut: določitev stikov med staršem in otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - posredni stiki - otrokova korist - pravica staršev do stikov z otrokom - pravica do družinskega življenja - način izvrševanja stikov - določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - denarna kazen - zloraba procesnih pravic - odmera nagrade izvedencu

Jedro: Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč je otrokova korist prvotna (temeljna) predpostavka za določitev obsega in načina stikov otroka s staršem, s katerim ne živi. Drugoten, vendar zelo pomemben namen stikov pa je ta, da starš, pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene... potrebe do otroka ter se seznanja z otrokovim razvojem. Ne le otrokova pravica stika s staršem, temveč tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Gre za starševsko pravico, ki jo Ustava RS uvršča med človekove pravice in temeljne svoboščine (glej 53. in 54. člen Ustave RS), ki jo tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 8. členu posebej opredeljuje kot pravico do družinskega življenja. Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZPP je za zlorabo procesnih pravic dopustno kaznovati tistega udeleženca pravdnega postopka (stranke, intervenient, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci), ki stori takšno zlorabo.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 407/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.03.2019

Institut: dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - dokaz z izvedencem - okoliščine konkretnega primera - določitev preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti staršev - dodatna preživninska obveznost - določitev stikov - pogostost stikov - potrebe otroka

Jedro: Pravni standard koristi otroka je vrednosti pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera. Sodišče mora ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni... razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje te odločilne okoliščine nima, zato jo mora ugotoviti z izvedencem. V opisani situaciji je za mladoletna otroka je najbolje, da se ju ob obsežnih stikih z očetom zaupa materi. V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje. Niso torej pomembni le uradni podatki o osebnem dohodku toženca, marveč tudi njegove realne pridobitne zmožnosti. Ob upoštevanju na eni strani, da je osebni dohodek tožnice sicer nekoliko višji, vendar pa je toženec pridobitno sposobnejši, ter da je vsakdanje breme, povezano s skrbjo za vzgojo in varstvo otrok, kljub relativno pogostim stikom toženca z otrokoma, še vedno v pretežni meri na tožnici, na drugi strani pa, da ima toženec še dve dodatni preživninski obveznosti, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan pokriti 40 % ugotovljenih potreb za vsakega od otrok, za pravilno.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 465/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.03.2019

Institut: zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - korist mladoletnega otroka - preživnina - določitev preživnine - potrebe upravičenca - skupno starševstvo

Jedro: Osnovni pogoj za uspešno skupno starševstvo je sposobnost medsebojnega komuniciranja staršev, ki je v obravnavanem primeru prvo sodišče ni ugotovilo. Že ta ugotovitev je zadoščala za obstoj spremenjenih razmer in izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka (četrti odstavek 421. člena... ZPP). Ob dejstvu, da skupno starševstvo ni bilo uspešno, je sodišču preostala le še možnost zaupanja otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev.

+

Dokument: VSL Sodba II Kp 24946/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 27.03.2019

Institut: spolna zloraba slabotne osebe - zakonski znak kaznivega dejanja - duševna motnja - duševna prizadetost - duševna manjrazvitost - spolno življenje - pravica odločanja o spolnem življenju

Jedro: Oškodovanka, katere duševno stanje je sicer lažje okrnjeno, ustrezno razume pomen spolne nedotakljivosti, se v vsakdanjih življenjskih situacijah zna postaviti zase in je (primerno svojemu intelektualnemu primanjkljaju) tudi sposobna sprejemati odločitve. Zgolj na podlagi okoliščin, da je lažje... duševno manjrazvita, osebnostno preprostejša in na nivoju 9-12 letnega otroka, še ni mogoče sprejeti zaključka, da se obtožencu prav iz tega razloga v času obravnavanega dogodka ni mogla upreti, kot to zaključuje sodišče prve stopnje in kar je bistveni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja.

+

Dokument: VSM Sodba IV Kp 43384/2017, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 02.04.2019

Institut: protispisnost - dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - poškodovanje tuje stvari - pravica do zasebne lastnine

Jedro: Pritožnica tako imenovano protispisnost, pri kateri gre le za razhajanje med vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopkih, kot je povzeto v razlogih sodbe, in njihovo dejansko vsebino, zamenjuje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je predmet posebej uveljavljanega izpodbojnega razloga... zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To ni isto, kajti v prvem primeru je dokazna ocena zaradi neavtentične vsebine dokazov sploh onemogočena, v drugem je mogoča, vendar je logično in izkustveno zmotna ali vsaj dvomljiva. Z vidika uresničenosti znakov obravnavanega kaznivega dejanja, višina škode ni odločilna, je pa odločilna z vidika teže dejanja, ki določa izbor in odmero kazenske sankcije. Če je torej zatrjevana, mora biti tudi dokazana.

+

Dokument: VSC Sklep II Cp 136/2019, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.04.2019

Institut: ogrožanje življenja s samomorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve

Jedro: Glede na to, da je izvedenka ocenila, da je samomorilno vedenje realno mogoče, pri čemer je minulo samomorilno vedenje pripisala blodnjavemu doživljanju zadržane, sodišče prve stopnje upravičeno ni verjelo zadržani, da je z grožnjami po skoku skozi okno in kasneje poškodovanjem z nožem... poskušala le prestrašiti moža.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 455/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.04.2019

Institut: razmerja med starši in otroki - stiki - odločanje o stikih z otrokom - otrokova korist - določitev stikov

Jedro: Bojazen, da se stiki ne bodo izvajali skladno s sodno odločbo, ni razlog za to, da bi se stiki določili le za kratko časovno obdobje.

Dokument: VSL Sklep IV Cp 115/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.04.2019

Institut: pravica do stikov otroka s starši - začasna določitev stikov - določitev obsega stikov - zavarovanje z začasno odredbo - preživninska obveznost - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena

Jedro: Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe ter da se s tem, da otroka vidi in z njim govori oziroma kakorkoli z njim komunicira, seznanja z njegovim duševnim in telesnim stanjem ter razvojem, temveč tudi in predvsem v tem, da otrok... ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti. Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži navedene tri sklope pravnorelevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta). Pri tem ne gre za matematičen pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov in po katerem bi že vsaka sprememba omenjenih pravnorelevantnih dejavnikov porušila med njimi ugotovljeno sorazmerje, ampak za oceno. Preživninska zmožnost tožnice je večja od toženčeve, zato mora biti tudi bolj obremenjena s stroški preživljanja otroka. Upoštevaje, da je na tožnici večje breme varstva in skrbi za otroka, kar je v slovenski sodni praksi upoštevna okoliščina pri odmeri denarnega preživninskega prispevka, je pritožbeno sodišče ugotovljeno preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo v razmerju 55 % (tožnica) proti 45 % (toženec).

+

Dokument: VSM Sklep III Cp 314/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.04.2019

Institut: regulacijska začasna odredba v pravdi zaradi dodelitve otroka - predodelitev otroka - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - otrokove koristi - preprečitev težko nadomestljive škode - pavšalne trditve - trditveno in dokazno breme - kršitev pravice do izjave v postopku - stroški postopka za izdajo začasne odredbe

Jedro: Postopek zavarovanja z začasno odredbo je namenjen izrednim situacijam, kadar je potrebno koristi otroka zavarovati že pred zaključkom pravdnega postopka.

Dokument: VSL Sklep II Cp 1970/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.04.2019

Institut: predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje

Jedro: Nova dejstva in novi dokazi v smislu 10. točke 394. člena ZPP so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka. Dejstva, ki so nastala kasneje, niso pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh... niso mogli uporabiti.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 50/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.04.2019

Institut: podaljšanje roditeljske pravice - pravica do stikov z otrokom - način izvajanja stikov - zdravstveno stanje otroka - posebne potrebe otroka - novi dokazi v pritožbenem postopku - prosti preudarek - odločanje po prostem preudarku - preživninske zmožnosti staršev - prenehanje preživninske obveznosti (ukinitev plačevanja preživnine) - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

Jedro: Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijane sodbe temelj preživninske obveznosti tožnika pravilno prepoznalo v 123. členu ZZZDR, ki je veljal pred spremembo ZZZDR-C, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I 11/07-45 s 13. 12. 2007. Toda 1. 1. 2019 je pričel veljati Zakon o socialnem vključevanju... invalidov (ZSVI), ki se v predhodni določbi 27. člena glasi: "Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati preživninska obveznost staršev, kot jo je urejal drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih". Ni dvoma, da povzeto zakonsko besedilo ne vpliva na preživninsko obveznost do 31. 12. 2018, vprašljiv pa je njegov vpliv od 1. 1. 2019 dalje. Najprej, ali vpliva le na "odprte" sodne postopke, kot je obravnavani, ali tudi na že zaključene in potem, kako vpliva (ali je ZSVI posegel v pravnomočne izvršilne naslove ali pa je treba za ukinitev pravnomočnih izvršilnih naslovov vložiti tožbo na ukinitev preživnine). Ker se pravdni stranki do te materialne podlage nista imeli možnosti opredeliti, bosta to lahko storili ob novem sojenju (drugi odstavek 351. člena ZPP). Od njunih navedb, morebitnih novih zahtevkov in pravnih naziranj bo odvisna tudi odločitev sodišča prve stopnje o že postavljenem in zaradi sedanje razveljavitve še nepravnomočnem delu zahtevka po nasprotni tožbi.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane