<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 455/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.455.2019

Evidenčna številka:VSL00022113
Datum odločbe:04.04.2019
Senat, sodnik posameznik:Majda Irt (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), dr. Vesna Bergant Rakočević
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:razmerja med starši in otroki - stiki - odločanje o stikih z otrokom - otrokova korist - določitev stikov

Jedro

Bojazen, da se stiki ne bodo izvajali skladno s sodno odločbo, ni razlog za to, da bi se stiki določili le za kratko časovno obdobje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagateljica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo sodno poravnavo z dne 2. 6. 2015, s katero so bili dogovorjeni stiki mld. A. z očetom: odločilo je, da se stiki postopno povečujejo, in sicer potekajo najprej štirikrat vsako drugo soboto od 10.00 do 13.00 ure, nato štirikrat vsako drugo soboto od 10.00 do 16.00 ure, nato štirikrat vsako drugo soboto od 9.00 do 18.00 ure, nato osemkrat vsako drugo soboto od 9.00 do 18.00 ure in v nedeljo od 9.00 do 17.00 ure, nato pa vsak drug vikend od sobote od 9.00 ure do nedelje do 17.00 ure in najmanj 7 dni v juliju in avgustu, prvič v letu 2020, po predhodnem dogovoru med staršema, v kolikor do dogovora najkasneje do 15. 6. ne pride, pa od 1. do 7. julija in od 1. do 7. avgusta. Določilo je, da hčerko na začetku stikov predlagateljica ali po njenem navodilu druga oseba pripelje pred lokal ... v K., kamor jo pride iskat nasprotni udeleženec in jo ob zaključku stikov pripelje nazaj ter da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Pritožuje se predlagateljica, ker meni, da za tak obseg stikov in tako dolgo obdobje v odmaknjeni prihodnosti v spisovnem gradivu še ni podlage. Na podlagi dosedanjih izkušenj zaključuje, da tako določenega obsega stikov ne bo mogoče izvesti. Sedaj še ni mogoče razsoditi, kakšne bodo dejanske koristi otroka v letu 2020 in naprej. Obstaja realno pričakovanje, da bo sklep postal vir novih konfliktov in pritiskov na otroka in na njo. Že do sedaj je prihajalo do težav in zavračanja stikov zaradi nenavajenosti in strahov s strani otroka. V letu 2015 in tudi v letu 2018 so bila daljša obdobja, v katerem nasprotni udeleženec stikov ni izvajal. Zato ni čudno, da so se težave pojavile še pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa, ko sta z nasprotnim udeležencem dosegla dogovor za stik 22. 12. 2018, nasprotni udeleženec je na stik zamudil in se nanj ni pripravil s kakšnim sadjem, sladkarijo ali igračo, v svojem vozilu ni imel otroškega sedeža. Že po cca 25 minutah jo je poklical, naj pride po hčerko, ker je ne more obvladati in prepričati k druženju. Takšni stiki gotovo nimajo smisla in so določeni preobsežno. Ne nasprotuje sicer postopnemu povečevanju trajanja stika, meni pa, da bi bilo sedaj umestno določiti stike le za vsako drugo soboto za največ tri ure, po treh mesecih pa pod izrecnim pogojem rednega izvajanja stikov določiti manjše podaljšanje posameznega stika, npr. na štiri do pet ur, za daljše obdobje pa odločiti na podlagi novega predloga ene ali druge stranke. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih trditev in uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v nepravdnem postopku zaradi spremembe stikov uporablja skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa za razsojo relevantna dejstva ter pravilno uporabilo materialno pravo - določbe četrtega odstavka 421. člena ZPP in 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Nova odločba o stikih se izda, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 421. člena ZPP). Otroci imajo pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otroki, glavno vodilo pri odločanju o stikih pa so koristi otroka. Kakšna je otrokova korist, je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem primeru posebej napolniti z vsebino, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. Sodišče prve stopnje je to v obravnavani zadevi storilo. Odločitev je utemeljilo z jasnimi in popolnimi razlogi, tako da jim pritožbeno sodišče pritrjuje in se sklicuje nanje, v nadaljevanju pa bo le odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta stranki tega postopka po razpadu njune življenjske skupnosti imeli velike težave v medsebojni komunikaciji; da hčerka ob razpadu njune življenjske skupnosti še ni bila stara niti dve leti; da je nasprotni udeleženec zaradi zaposlitve v tujini v Slovenijo le redko prihajal; da v Sloveniji ni imel urejenega za stike z majhnim otrokom primernega bivališča. Vse to je botrovalo, da so bili stiki nasprotnega udeleženca s hčerko zelo redki, posledica neizvajanja stikov pa je bila odtujitev otroka od očeta. Tekom postopka so se razmere bistveno spremenile: nasprotni udeleženec je sicer še vedno zaposlen v tujini, vendar pa se vrača v Slovenijo vsak vikend; takrat živi z novo partnerko v urejenem, dovolj prostornem stanovanju v prijetnem okolju, kamor je nova partnerka nasprotnega udeleženca, ki je po poklicu učiteljica v osnovni šoli, pripravljena sprejeti tudi hčerko nasprotnega udeleženca; A. je sedaj stara pet let (rojena je leta 2013); nasprotni udeleženec je imel nekaj stikov s hčerko, in sicer ob prisotnosti strokovnih delavk centra za socialno delo in iz poročil o stikih izhaja, da ga je mld. A. ponovno začela sprejemati. To potrjuje tudi izvedensko mnenje pedopsihiatrinje, ki je ob opravljeni observaciji interakcije A. s staršema ugotovila, da je deklica očeta vesela, ves čas srečanja je bila razigrana, glasna, veliko je vzklikala in se je smejala, sama je iskala telesni stik z očetom in se nanj odzivala, do očeta ni kazala nikakršne bojazni ali nezaupanja, oče pa se je prilagodil njeni ravni vedenja.

7. Za zdrav in celosten razvoj otroka so stiki s staršem, s katerim ne živi, vsekakor koristni. Namen stikov je, da se v čim večji meri ohranijo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ki živijo skupaj, da se na ta način zagotovijo čustvene potrebe tako otrok kot staršev. Predpostavlja se, da se starši zavedajo svoje odgovornosti do otroka in so pripravljeni ter sposobni ravnati v njegovo korist.

8. Pogoji za izvajanje stikov so se v zadnjem času izboljšali (nasprotni udeleženec je več v Sloveniji, s hčerko je lahko pri novi partnerki). Odnos med staršema se je, vsaj kar se tiče A., izboljšal, oba sta se trudila v zvezi z izvedbo dogovorjenih stikov (predlagateljica je A. na stik pripravila, kljub temu, da je z njene strani še vedno zaznati zadržanost do stikov). Pri nasprotnem udeležencu so bila sicer prisotna neprimerna ravnanja do predlagateljice in njej bližnjih oseb in to tudi vpričo mld. A., po drugi strani pa je bil njegov odnos do A. dober in A. ga je sprejela. Izvedenka pri nasprotnem udeležencu ni ugotovila osebnostnih lastnosti ali bolezni, ki bi vzbujale dvom v njegovo zmožnost vzpostaviti primeren odnos s hčerko. Meni, da bi bilo za gradnjo dobrega in vzpodbudnega odnosa med nasprotnim udeležencem in hčerko treba vzpostaviti čim bolj redne, sprva krajše stike, ki naj se postopno povečujejo. Izvedenka pričakuje, da bo deklica po nekaj stikih lahko tudi že prespala pri očetu.

9. Glede na navedeno je ob rednih stikih nasprotnega udeleženca z mld. A. mogoče realno pričakovati, da se bo med njima ohranil dober odnos, ki sta ga vzpostavila, ko so njuni stiki potekali pod nadzorom. Če pa se stiki ne bodo izvajali in bo ponovno prišlo do odtujitve, bo po vsej verjetnosti res spet potrebna sodna intervencija. Ni pa vnaprejšnja bojazen, da se stiki ne bodo izvajali, razlog, da bi sodišče stike določilo le za določeno, relativno kratko časovno obdobje. Zaradi učinkov pravnomočnosti sodnih odločb so stiki s sodno odločbo vedno določeni za celo otroštvo otroka, če se spremenijo razmere, pa je treba stike na novo urediti - lahko z dogovorom, če ne pa s sodno odločbo. Nasprotni udeleženec se mora zavedati, da bo neredno izvrševanje stikov povzročilo ponovno odtujitev otroka, kar lahko vodi tudi do ukinitve stikov. Oba udeleženca si bosta, če sta odgovorna starša, prizadevala, da se bodo stiki izvajali, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, saj so tako določeni stiki A. v največjo korist. Predlagateljica mora hčerko pripraviti na stik z nasprotnim udeležencem, ki se mora tudi sam pripraviti na stik. To pomeni, da mora v primeru, ko jo namerava voziti, poskrbeti za otrokovi starosti primeren prevoz (primeren otroški sedež) in poskrbeti bo moral, da bo na stik prišel pravočasno. Tudi kakšna manjša pozornost (igrača, priboljšek, ...) vsaj v začetku izvajanja stikov ne bo škodovala. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se stiki, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, primerno hitro povečujejo. Je pa možno, če bosta starša zaznala stisko otroka, stike po dogovoru izvajati tudi drugače, kot so določeni s sklepom.

10. V pritožbi uveljavljane kršitve torej niso podane, pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP in 37. členom ZNP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Gre za nepravdni postopek, ki se vodi zaradi koristi otroka, zato predlagateljica, ki s pritožbo tudi uspela ni, sama nosi stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.05.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI4NDM4