Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1199cT1tbmVuamUlMjBvdHJva2ElMjAmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249YXNj

Dokument: VSL sklep II Kp 22/00, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 18.01.2000

Institut: pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost

Jedro: Res je, da neenaka sodna praksa lahko prizadene ljudi. Vendar pa se pritožnik ne more uspešno sklicevati na morebitne nepravilnosti v drugih primerih ter v imenu načela enakosti pred zakonom (14. čl. Ustave Republike Slovenije) tudi zase zahtevati enakost "v nepravnosti". 

Dokument: VSL sklep I Cp 43/00, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.01.2000

Institut: stroški izvedenca - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem

Jedro: Tožeča stranka je dolžna plačati ustrezen znesek za poplačilo stroškov izvedenstva. 

Dokument: VSL sodba I Cp 1401/04, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.05.2005

Institut: uporaba tuje stvari v svojo korist - solastninska pravica - neupravičena pridobitev - stanovanjska pravica

Jedro: Odločba nepravdnega sodišča, s katero je bila toženki dodeljena stanovanjska pravica, ne predstavlja podlage za brezplačno uporabo stanovanja. Takšne odločbe niso predstavljale pravne podlage za brezplačno uporabo niti v primeru, ko je sodišče po razvezi zakonske zveze... enega od zakoncev določilo za imetnika stanovanjske pravice na prejšnjih družbenih stanovanjih, saj so tudi taki imetniki morali plačevati stanarino za družbeno stanovanje oz. po spremembi stanovanjske zakonodaje najemnino. Navedeno pa še toliko bolj velja za stanovanja v zasebni lasti. Za uporabo teh stanovanj je uporabnik moral (so)lastniku plačevati ustrezno odmeno na podlagi njunega dogovora, drugače pa na podlagi zakonskih določb o neupravičeni obogatitvi po kriterijih, ki veljajo za tržno najemnino. Toženka mora zato kljub odločbi nepravdnega sodišča tožniku povrniti korist, ki jo je imela z brezplačno uporabo tožnikovega solastniškega deleža. 

+

Dokument: VSM sklep III Cp 159/2009-1, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.02.2009

Institut: začasna odredba - razširitev stikov - varstvo in vzgoja začasno zaupana tretji osebi - koristi mladoletnega otroka

Jedro: Začasno zaupanje mladoletne A. v vzgojo in varstvo tekom predmetnega postopka tretji osebi ne bi bilo v korist mladoletne A.. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo mnenje strokovno usposobljene izvedenke in upoštevajoč to mnenje, kot tudi odgovor Centra za zdravljenje bolezni... otrok z dne 3.10.2008, utemeljeno zaključilo, da začasna dodelitev teti objektivno ne bi koristila mladoletni A.

+

Dokument: VSL sklep IV Cp 1/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.01.2015

Institut: ugrabitev otroka - mednarodni protipraven odvzem otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok aktivna legitimacija - vrnitev otroka - enoletni rok - procesne predpostavke

Jedro: Pred potekom enoletnega roka sme sodišče zavrniti vrnitev otroka le, če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj. Šlo naj bi za izjemne okoliščine, bodisi vojne razmere, lakoto... ali bolezni v državi, v katero je treba otroka vrniti, ali kadar bi bil otrok deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja.Pri odločanju po Haaški konvenciji gre za začasen ukrep, katerega cilj je odprava posledic protipravnega ravnanja in čimprejšnja vrnitev otroka v državo njegovega običajnega prebivališča, kjer se tudi meritorno rešujejo spori glede starševske odgovornosti.Dejstvo, da centralni izvršilni organ v Republiki Sloveniji ni izvedel nobenih ukrepov za zagotovitev prostovoljne vrnitve otroka, kar mu sicer nalaga 10. člen Haaške konvencije, in da oče ni začel sodnih postopkov za zaupanje otroka v varstvo in vzgojo, na odločitev ne more vplivati, saj teh dveh pogojev konvencija ne postavlja kot procesni predpostavki.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.01.2021

Institut: začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasno omejevanje stikov - sprememba izvajanja stikov - ogroženost otroka - namestitev otroka v rejniško družino - otrok, oddan v rejništvo

Jedro: Začasna odredba je izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je to resnično nujno, torej če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Predlagatelja nista izkazala, da bi bil sin zato, ker ima sedaj manj... stikov z njima, kot menita, da je bolje in kot predlagata, ogrožen. Stike s sinom imata in to je do konca postopka, ko bo sodišče izvedlo vse potrebne dokaze in dokončno odločilo v tej družinski zadevi, edino pomembno. Sprememba, ki jo roditelja predlagata glede načina oziroma obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oziroma usodna, da bi bila korist otroka brez nje, torej brez točno takšne takojšnje spremembe, v čemerkoli ogrožena.

+

Dokument: VSM Sklep III Cp 445/2020-1, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.08.2020

Institut: nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - postavitev strokovne institucije za izvedenca - postavitev sodnega izvedenca

Jedro: V obravnavanem primeru je torej predstojnik strokovne institucije imenoval fizično osebo za opravo konkretnega izvedenskega dela oziroma dodelil izvedensko delo konkretni izvedenki v strokovni instituciji. Ker gre torej za dodelitev dela določenemu izvedencu kot fizični osebi v sami strokovni... instituciji, ki je bila za izvedenca postavljena, pomeni, da lahko poda zahtevo za priznanje (celotne nagrade in povrnitve stroškov) strokovna institucija, ne pa izvedenec, ki je dejansko delo opravil

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 100/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.02.2021

Institut: institucionalno varstvo - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - psihiatrična bolnišnica - otrok - usposabljanje otrok z motnjami v duševnem razvoju - duševna motnja - amicus curiae - Varuh človekovih pravic

Jedro: Pritožbeno sodišče se je odločilo, da odloči v najmanjšo škodo otroka, kar je relativno, v trenutni situaciji, v njegovo največjo korist. Pri tem je izhajalo iz hierarhije vrednot, ki jih varujejo vse ustave sodobnih ustavnih demokracijo in različne konvencije oz. mednarodni akti o človekovih... pravicah, zlasti Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna listina o človekovih pravicah. Po razumevanju pritožbenega sodišča je na prvem mestu varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. V tem smislu bo za A. A. oz. za vse, ki jih utegne ogrožati zaradi svojega stanja, edino možno začasno, do izteka izrečenega ukrepa oz. do rešitve problema na državni ravni, poskrbeti v SVZ Z. Temu je treba v danih razmerah, začasno, dati prednost pred njegovo pravico do vzgoje in psihosocialne terapije, ki jo sicer nujno potrebuje in do česar ima pravico. Kdaj se bo to dejansko uresničilo, je seveda drugo vprašanje, ki prav tako presega kakršnokoli možno aktivnost oz. odločitev sodišča. Pritožnica ima glede tega prav, da je izrečeni ukrep nedorečen in prepuščen okoliščini na strani SVZ Z. Vendar pa je od slednjega nemogoče zahtevati, da za A. A. dejansko izprazni mesto, tj. da osebe, ki so vanj že nameščene, zaradi A. A. izzseli, ali pa da njemu ne zagotovil osnovnih bivanjskih (in s tem tudi varnostnih) pogojev za življenje.


Obrazložitev: ... nimajo ne strokovnih ne materialnih resursov. Predlagajo, da se mld. A. A. nemudoma namesti v enega od CUVD.5. Na podlagi 25. čl. Zakona o varuhu človekovih pravic je svoje mnenje v tej zadevi kot amicus curiae podal tudi Varuh človekov pravic. Meni, da namestitev mladoletnika v SVZ Y. ni ustrezna oz. primerna in da je v očitnem neskladju z veljavno zakonodajo, saj tam ne izvajajo usposabljanja, oskrbe in vodenja po 3. odst. 16. čl. ZSV, poleg tega SVZ Y. ni niti prostorsko niti kadrovsko ustrezen. Opozarja, da so s tem kršene številne ustavno zagotovljene pravice. Varuh ...
+

Dokument: VSK sodba I Cp 1002/2006, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.07.2006

Institut: stiki med otrokom in starši - zagotavljanje stikov

Jedro: V 2. odst. 106. člena ZZZDR je izrecno določeno, da sta oba starša zavezana k obojestranskem pozitivnem obnašanju pri uresničitvi pravice do stikov. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji mora opustiti vse kar drugemu od staršev otežuje stike, vključno z eventualnim... vplivanjem na otroka, ki ima lahko za posledico njegov odpor proti stikom oz. drugemu od staršev. 

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1002/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.06.2021

Institut: začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - možnost izjave - ugovor kot pritožba - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov

Jedro: Oče je zoper odločitev o zavrnitvi ugovora vložil pritožbo, zoper odločitev, sprejeto po uradni dolžnosti, pa ugovor. Ker sta udeleženca pred izdajo izpodbijanega sklepa imela možnost, da se izrečeta o razmerju, ki ga sklep ureja, je pritožbeno sodišče obe očetovi vlogi... obravnavalo kot pritožbo.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 1004/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.09.2013

Institut: vlaganje v tujo nepremičnino - solastninska pravica - nova stvar - obligacijski zahtevek - neupravičena obogatitev - skupno premoženje

Jedro: Glede na obseg vlaganj tožnice in prvotoženca v hišo v lasti toženih strank v trajanju njune življenjske skupnosti, tožnici na hiši ne pripada solastninska pravica, ker z vlaganji ni bila ustvarjena nova stvar. Tožnica tudi ni dokazala, da bi obstajal dogovor, da bo tožnica na podlagi skupne... gradnje s prvotožencem pridobila solastninsko pravico na hiši. Tožnica je upravičena le do plačila terjatev do prvotoženca iz naslova skupnega premoženja, do drugotoženca pa na podlagi neupravičene obogatitve.Dela sorodnikov prvotoženca pri adaptaciji podstrešja, ki predstavlja njegovo posebno premoženje, ni moč šteti kot delo, s katerim se je povečevala vrednost skupnega premoženja.

+

Dokument: VSL sodba in sklep I Kp 1011/2004, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 03.02.2005

Institut: nedovoljen dokaz - zaslišanje obdolženca - poligraf - poligrafsko testiranje - pravica do obrambe - umor - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - prištevnost obdolženca - izvedenstvo psihiatrične stroke - odredba - ogled - navzočnost strank pri ogledu - snemanje izjave - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic - nedotakljivosti človekovega življenja - izločitev dokazov - seznanitev z nedovoljenim dokazom - izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - plea bargaining - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - priznanje - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci

Jedro: V konkretnem primeru so bile z nedovoljenim snemanjem sicer res kršene pravice obtoženca dozasebnosti, svobode komuniciranja ter tajnosti pisem in drugih občil, vendar pa so v obravnavanem primeru nedvomno podane tudi posebej utemeljene okoliščine, ki imajo še večji pomen kot naštete ustavno... varovane pravice obtoženca. Zato zgolj nezakonitost pridobitve teh dokazov sama po sebi ne bi smela pomeniti razlogov za njihovo izločitev. Poligrafsko testiranje ima svoje meje uporabe, saj temelji na preiskovančevih odzivih samodejnega živčnega sistema, ki ni pod kontrolo njegove volje in je zato mogoče šteti poligrafski test le za t.i. indicialno metodo. Ker poligraf registrira fiziološke reakcije preiskovanca, na katere ta tudi takrat, ko se jih zaveda, praviloma ne more vplivati, kar je možno primerjati z medicinskimi posegi, preiskovanec ni več subjekt, ampak objekt postopka. Kot instrument za odkrivanje laži je v predhodni fazi kazenskega postopka nedvomno pomemben, saj ta z njegovo pomočjo pridobiva od osumljenca (kljub njegovemu pristanku) podatke proti njegovi volji, kar je v direktnem nasprotju z njegovimi pravicami v samem kazenskem postopku. Da v dokazne namene izsledkov poligrafiranja v kazenskem postopku ni mogoče uporabiti, pa govori tudi dejstvo, da se pri testiranju žepo naravi stvari ne uporabljajo procesna pravila o zaslišanju osumljenca, da je pri uporabi poligrafa izključena prisotnost zagovornika, samo testiranje pa izvaja oseba, ki ni pod kontrolo sodišča. Določbe ZKP ne samo, da ne omogočajo, pač pa celo prepovedujejo uporabo poligrafa. Udeležba pri kaznivem dejanju ni samostojno kaznivo dejanje. V obravnavanem primeru zato obtoženec z dokazanim ravnanjem ni storil kaznivega dejanja pomoči pri treh kaznivih dejanjih umora, ampak je storil (izvršil, zakrivil, izpolnil znake) dejanje pomoči pri treh kaznivih dejanjih umora po navedenih členih.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 1011/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.03.2013

Institut: zdravniška napaka - pojasnjevalna dolžnost - odgovornost za zdravniško napako - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost

Jedro: Odgovornost za zdravniško napako ni objektivna, je krivdna. Drugotožena stranka kot delodajalec odgovarja objektivno za delo zdravnika, če škodno dejanje zdravnika pomeni kršitev potrebne poklicne skrbnosti, razen tedaj, ko je določena objektivna odgovornost zaradi posebnih okoliščin, za kar... pa v konkretnem primeru ne gre.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 1012/2008, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.07.2008

Institut: dokazovanje z izvedenci - dokazna tema - dokazno sredstvo - posebno huda invalidnost - adekvatna vzročnost

Jedro: Dokazovanje istih dejstev z novim izvedencem ne pomeni izvedbe novega dokaza. Oškodovančeve posledice so uresničitev enega izmed možnih tipskih scenarijev po pravilih medicinske stroke. Vzročna zveza je zato pravnovrednotno utemeljena. 

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1014/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.05.2017

Institut: preživnina za mladoletnega otroka - določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - preživninske zmožnosti staršev - otrokove potrebe - samostojni podjetnik posameznik - stanovanjski stroški - davčni odhodki - znižanje davčne osnove - brezposelnost preživninskega zavezanca - časovne meje pravnomočnosti

Jedro: Pritožba pravilno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje dejstvo, da stanovanjske stroške krije toženka kot samostojna podjetnica, zaradi česar je davek, ki ga je ob koncu leta dolžna plačati manjši, upoštevati pri njenih dohodkih in ne pri višini ugotovljenih potreb mladoletnih otrok,... vendar gre za manjšo razliko (13,00 EUR), ki bistveno na odločitev o višini določene preživnine ne vpliva. Prvo sodišče ni prezrlo toženkine navedbe o tožnikovih visokih stroških najema stanovanja po razpadu skupnosti, saj bi si lahko za bivanje našel cenejše stanovanje, prav tako je tudi upoštevalo, da bi tožnik lahko našel kakšno občasno delo in s tem tudi nekaj zaslužil, zaradi česar mu je, kljub dejstvu, da slabo razume slovenski jezik in da je brezposeln, naložilo, da je dolžan nositi del stroškov življenja svojih otrok.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1016/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.07.2020

Institut: predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - onemogočanje stikov z otrokom - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba pred vložitvijo predloga za predodelitev otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - sodna poravnava kot izvršilni naslov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka

Jedro: Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo, da morajo biti za predodelitev otroka zaradi onemogočanja stikov drugemu staršu, kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke, tj. da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim staršem, da stikov... ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči CSD oziroma s pomočjo prisilnih izvršilnih sredstev, da bo drugi od staršev omogočal stike in da je sposoben prevzeti breme varstva in vzgoje otroka ter da je le na ta način mogoče varovati otrokove koristi.

+

Dokument: VSL sodba in sklep I Cp 1020/2000, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.04.2001

Institut: razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - plačilo preživnine

Jedro: V pravdi zaradi razveze zakonske zveze bi moralo sodišče 17-letnemu otroku omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, če to želi in mu vročiti sodbo, glede na pravico do pritožbe. Otrok take starosti mora imeti pravico izraziti svoje mnenje o bistvenem, to je o... njegovi dodelitvi in o preživnini. 

+

Dokument: VSC sklep Cp 1021/2005, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.06.2005

Institut: varstvo in vzgoja otrok - predodelitev - preživljanje otrok - začasna odredba - aktivna legitimacija - stiki - zakoniti zastopnik - kolizija interesov

Jedro: 10-letni otrok ni aktivno legitimrian za vložitev tožbe za predodelitev otroka. Interesi osebe, ki zase zahteva skrb za otroka, in interesi otroka si nasprotujejo (kolizija interesov). 

Dokument: VSK sodba Cp 1022/2009, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.02.2010

Institut: povrnitev negmotne škode - nepremoženjska škoda - pretres možganov - prometna nesreča - izvedenec - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine

Jedro: Počasi vozeče vozilo, čeprav na avtocesti, ne more predstavljati ovire, ki je ne bi bilo mogoče pričakovati, pri čemer ne gre spregledati, da so vsi izvedenci, ki so obravnavali prometno nezgodo zaključili, da je bila preglednost na vozišču tolikšna, da je vozniku avtobusa v vsakem primeru... omogočala pravočasno znižanje hitrosti avtobusa.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1024/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.06.2019

Institut: neposlovna odškodninska odgovornost - kršitev osebnostne pravice - čast in dobro ime - pravica do zasebnosti - presoja višine odškodnine - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - dokaz z izvedencem medicinske stroke - osebno stanje oškodovanca - odmera pravdnih stroškov - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške

Jedro: Duševna ne/uravnovešenost oškodovanca vpliva na doživljanje posega v osebnostno pravico, zato je - kljub temu, da se tožnica na svoje takratno zdravstveno stanje ne sklicuje - le-to treba ugotoviti oz. izvajati dokaze v tej smeri.

Izberi vse|Izvozi izbrane