<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 1036/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1036.99

Evidenčna številka:VSL47052
Datum odločbe:20.09.2000
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:dodelitev otroka v varstvo in vzgojo

Jedro

Poglavitno merilo v dodelitvenih in predodelitvenih pravdah je otrokova korist.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvo sodišče je zavrnilo zahtevek, da naj se sodba Temeljnega sodišča Novo mesto opr.št. P 384/94 z dne 5.9.1994 glede izreka o dodelitvi mld. pobič, roj. 9.4.1991, materi toženki spremeni tako, da se mld. pobič dodeli v vzgojo in oskrbo očetu - tožniku, zavrnilo pa je tudi zahtevo po povrnitvi stroškov. Obenem je tožniku naložilo, naj povrne pravdne stroške toženke v višini 126.630,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.4.1999 dalje, v 15-ih dneh, pod izvršbo.

Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik ter sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik v obširni pritožbi izpostavlja dejstva, da je otrok osem let živel pri tožniku, zaradi česar je to njegov dom, njegovo okolje. Ob tem sicer priznava, da bi v skladu z razvezno sodbo otrok moral biti pri materi, vendar se to pač ni zgodilo. Pritožnik meni, da bi moralo sodišče upoštevati stanje kakršno je, ne pa da je pravno togo in neživljensko. Odločitev prvega sodišča je za otroka po pritožnikove mnenju usodna ter bi bil lahko zavoljo nje zafrustriran do konca življenja. Otrok je na okolje, v katerem živi navezan in selitev bi bila zanj trvmatična, kot ugotavlja tudi izvedenka, sodišče pa, nadaljuje pritožnik, takšno travmo diktira. Odločitev sodišča naj bi tako povsem nasprotovala ugotovitvam izvedenke. V nadaljevanju pritožnik še navaja, da je predlagal dokaz z izvedencem psihiatrom ter z zaslišanjem prič, ki so jim znane razmere, v katerih sedaj živi otrok.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ima prav, ko zatrjuje, da je potrebno pri odločanju o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev upoštevati v prvi vrsti koristi otroka. Enako seveda velja pri odločanju o predodelitvi otroka (78. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Vendar pa pritožnik nima prav, da bi v obravnavani zadevi koristi otroka narekovale, naj se ta dodeli v varstvo in vzgoju tožniku. Dejstva, od katerih je odvisen odgovor na vprašanje, kaj je v korist otroka, so v veliki meri strokovno vprašanje. Iz tega razloga je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi postavljena sodna izvedenka psihologinja, ki je v sodelovanju s psihiatrom povedala, da je v korist otroka, mld. pobiča, da zanj skrbi mati. Res je, na kar opozarja pritožba, da izvedenka obenem poudarja tudi to, da bo selitev k materi za otroka travmatična. Navedeno gotovo ni dobro, vendar pa idealne rešitve v tej zadevi žal ni. Odločilnega pomena v tej zadevi je, da bo otrok pri tistem od staršev, pri katerem bo celotna situacija zanj ugodnejša oziroma koristnejša. Selitev je le ena izmed sestavin te celovite situacije, ki jo sestavljajo še materina osebnost, njen vpliv na otroka, ostalo socialno okolje, prisotnost sestrice in še mnogo drugih okoliščin. Ne glede na to je potrebno jasno in še enkrat poudariti, da je potrebno otrokovo selitev opraviti na način, kot ga je predlagala strokovnjakinja, izvedenka v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi tako celostno ugotovljenega dejanskega stanja, z drugimi besedami: dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno. Pritožniku je potrebno odgovoriti, da razlog za zavrnitev njegovega zahtevka nikakor ni zgolj formalne narave ter ne pomeni kazni za to, ker tožnik onemogoča izvršitev razvezne sodbe, s katero je bil otrok dodeljen materi. Čeravno takšnega ravnanja nikakor ne gre odobravati, pa je v obravnavani zadevi, kot že rečeno, poglavitno vodilo otrokova korist. Takšni so tudi razlogi prvega sodišča, ki med drugim ugotavljajo tudi to, da tožnik otroku vceplja sovraštvo do matere (kar je ne le obsojanja vredno, marveč je za otroka škodljivo - torej v nasprotju z otrokovimi koristmi, o katerih govori 78/4 člen ZZZDR), saj njegov odklonilen odnos ni samonikel, kot je s pomočjo izvedenke ugotovilo prvo sodišče. Razlogi prvega sodišča so jasni in tudi izhajajo iz dejstva, da obravnavana zadeva ni le črno-bela, torej da bi bilo otroku pri enem od staršev popolnoma dobro, pri drugem pa popolnoma slabo. Tako prva kot druga odločitev imata svoje pozitivne in svoje negativne lastnosti, vendar pa je prvo sodišče po skrbnem ovrednotenju ene in druge možnosti prišlo do zaključka, da je za otroka bolje, če je pri materi. Pritožbeno sodišče se s tem strinja in na razloge prve stopnje sklicuje, da jih po nepotrebnem, ne ponavljalo ter je tudi odgovorilo na pritožbene navedbe, ki menijo drugače.

Potrebno pa je odgvoriti še na drugi sklop pritožbenih navedb, ki so postopkovne narave. Pritožnik namreč ponavlja, da bi morali v pravdo pritegniti še izvedenca psihiatra. Ob tem sicer natančneje ne pojasni, v čem bi takšen dokaz pripomogel k boljši razjasnitvi stvari, ne glede na to, pa mu je potrebno odgovoriti, da je izvedenka psihologinja svoje mnenje izdelala s sodelovanjem psihiatra. Kot nepotreben pa se kaže tudi dokaz s pričami, ki naj bi izpovedale, v kakšnem okolju sedaj živi otrok. Izvedba teh dokazov se kaže kot nepotrebna, saj v obravnavani zadevi ni sporno, v kakšnih razmerah otrok živi.

Ker je pritožba iz navedenih razlogov neutemeljena, podani pa niso niti razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

 


Zveza:

ZZZDR člen 78, 78.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01Nzg2Mg==