<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Civilni oddelek

VSC Sodba Cp 15/2020
ECLI:SI:VSCE:2020:CP.15.2020

Evidenčna številka:VSC00042516
Datum odločbe:12.03.2020
Senat, sodnik posameznik:Katarina Lenarčič (preds.), Tatjana Kamenšek Krajnc (poroč.), Darja Pahor
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:predodelitev otroka - izvedensko mnenje

Jedro

Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da se mld. otrok pravdnih strank dodeli v vzgojo in varstvo materi, sprejelo na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije.

Izvedenka je pri izdelavi in podaji izvedeniškega mnenja uporabila med drugimi tudi Rorschachov test in Likovni test Benderjeve. Vendar pa pritožbene trditve, utemeljevane s Poročilom, ne morejo omajati njegove strokovne prepričljivosti. Poročilo izpostavlja strokovno vprašljivost projekcijskih metod in strokovnih referenc izvedencev za izdelavo sodnih izvedenskih mnenj s področja psihologije. Nobeno od teh pa ne spada v področje strokovnega znanja sodišča oziroma pristojnosti njegovega preverjanja ob imenovanju izvedencev. Je pa Poročilo izzvalo strokoven odziv Razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Ta strokovni organ pa je v Recenziji Poročila dne 10. 3. 2020 odgovoril na ugotovitve, mnenja in zaključke dr. I. A. v Poročilu ter podal nanje pripombe in strokovne pomisleke. Te pa tako v zvezi s strokovno primernostjo izvedene analize, trditev o strokovni neprimernosti in neuporabi Rorschachovega preizkusa in Likovnega testa Benderjeve za izdelavo sodnih izvedeniških mnenj in izpostavljene pomanjkljivosti in neusposobljenosti kliničnih psihologov za podajo takšnih mnenj. Zato pa pritožnik s sklicevanjem na splošne ugotovitve in zaključke Poročila strokovne prepričljivosti konkretnega izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije, ki ga je ta podala na podlagi vsestranske spoznavnosti konkretnih okoliščin tega primera (na podlagi vsestranskih podatkov spisa, določno opredeljenih strokovnih pregledov vsakega od staršev in mladoletnega otroka posebej in vseh skupaj), ne more omajati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 18. 9. 2019 razsodilo:

- pod točko I. izreka odločilo, da se skupni mladoletni otrok pravdnih strank mld. M. Č. zaupa v varstvo in vzgojo materi S. V.;

- pod točko II. izreka odločilo, da je A. Č. dolžan od dneva pravnomočnosti te sodbe dalje za preživljanje mld. M. Č. plačevati namesto preživnine, določene s sodno poravnavo pri Okrožnem sodišču v Celju IV P 742/2016 dne 20. 4. 2017, mesečno preživnino v znesku 250,00 EUR, do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec;

- pod točko III. izreka določilo obseg in način izvajanja stikov med očetom A. Č. in mladoletnim otrokom M. Č.;

- pod točko IV. izreka zavrnilo tožbeni zahtevek nasprotnega tožnika A. Č., s katerim je ta zahteval, da se mld. M. Č. dodeli v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu - nasprotnemu tožniku, določitev stikov med mld. M. Č. in njegovo materjo ter določitev preživninske obveznosti S. V. do mld. M. Č. v višini 175,00 EUR mesečno;

- pod točko V. izreka odločilo, da vsaka pravdna stranka sama nosi svoje stroške tega pravdnega postopka.

2. Zoper sodbo se je pritožil toženec in tožnik po nasprotni tožbi A. Č. (v nadaljevanju: toženec). V pritožbi je uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi ter se mladoletnega otroka M. Č. dodeli v vzgojo, varstvo in oskrbo tožencu, določi stike med mladoletnim M. Č. in tožnico ter tožnici določi preživninsko obveznost, podredno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je navajal, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o dodelitvi otroka v vzgojo in varstvo upoštevalo zlasti izvedeniško mnenje izvedenke klinične psihologije M. G., uporabi katerega pa je toženec nasprotoval, saj to ni znanstveno utemeljeno in verodostojno. Izvedenka je uporabila neprimerno metodologijo, to je projekcijske teste namesto objektivnih testov. Neprimernost takšne metodologije je utemeljeval s pritožbi priloženim Poročilom o kakovosti psiholoških izvedenskih mnenj in priporočilom za izboljšave ter presojo sprejemljivosti izvedenskih mnenj (v nadaljevanju: Poročilo), ki bi ga naj za Vrhovno sodišče RS pripravil izredni prof. za psihologijo dr. I. A. z Univerze v Mariboru. Iz tega Poročila namreč izhaja, da iz analize psiholoških izvedeniških mnenj, ki so bila izdana v Republiki Sloveniji in ki jo je opravil dr. I. A., izhaja, da so bili pri izdelavi teh pretežno uporabljeni strokovno vprašljivi projekcijski testi (Rorschach, Likovni test Benderjeve in otroške risbe), redkeje pa objektivni testi (WBII, WISC-III, PIE, PAI in MCM-II). Uporaba slednjih sicer izrazito prevladuje pri izdelavi izvedeniških mnenj v tujini, tuje raziskave pa izražajo resne pomisleke v znanstveno utemeljenost in verodostojnost izvedenskih mnenj, ki temeljijo na uporabi projekcijskih tehnik. Rorschachov test velja za najbolj dodelan projekcijski test, a kljub temu ne dosega minimalnih standardov verodostojnosti psiholoških testov in je neprimeren za izvedensko delo. Podobno velja za drugi najbolj uporabljen test v Sloveniji - Likovni test Benderjeve. Tudi druge projekcijske tehnike veljajo za zastarale in ne izpolnjujejo minimalnih kriterijev forenzične verodostojnosti. Sodišča se zato na znanstveno neutemeljena izvedenska mnenja, ki vključujejo uporabo projekcijskih tehnik, ne bi smela zanašati. Strokovno verodostojnost psihološkim izvedeniškim mnenjem jemljejo tudi njihovi izdelovalci. Klinični psihologi brez usposabljanja s področja forenzične psihologije namreč ne morejo izdelati za sodišča sprejemljivih izvedeniških mnenj, saj med klinično in forenzično psihologijo obstajajo pomembne razlike. Le pri forenzičnem načinu dela (ki zahteva pridobitev in upoštevnost raznolikih informacij, tudi dokumentacijo sodnega spisa, oceno verodostojnosti oseb in točnost ter konsistentnost zbranih informacij) in ocenjevanju je psiholog lahko nevtralen in objektiven. Kriteriji za ocenjevanje osebnosti v forenzični psihologiji so višji kot v klinični psihologiji. Za sodišča bi lahko imela dokazno vrednost le tisto izvedeniška mnenja, ki temeljijo na znanstvenih metodah in procedurah. Sodišče Evropske skupnosti je v zadevi C-473/16 25. 1. 2018 zaključilo, da je uporaba projekcijskih tehnik neutemeljena. Zvezno Vrhovno sodišče Nemčije je z letom 1999 postavilo bolj jasne standarde sprejemljivosti izvedenskih dokazov, med temi tudi, da so anatomske lutke in projekcijsko risanje nesprejemljivi dokazi, saj so brez pomena. Med neodvisnimi strokovnjaki prevladuje mnenje, da so projekcijski testi neprimerni za forenzično uporabo, ker so nezanesljivi, ni jasno kaj merijo, niso znanstveno utemeljeni, nimajo veljavnih norm, niso dovolj standardizirani, ne ugotavljajo zavajanja in znotraj psihologije veljajo za sporne. Zato bi moralo sodišče, tožilstva in odvetniki biti pozorni na uporabo teh neprimernih testov in s tem soočati izvedence, na takšna izvedeniška mnenja pa se ne bi smeli zanašati. Glede na takšna stališča in zaključke Poročila je po mnenju pritožnika sodišče prve stopnje neutemeljeno naslonilo odločitev o vzgoji in varstvu na izvedeniško mnenje, ki ni strokovno, ob tem pa tudi ni upoštevalo, da je bil mladoletni M. Č. daljše obdobje v vzgoji in varstvu pri očetu, ki je zanj ustrezno poskrbel. Sicer pa je za otroka nujno, da se mu zagotovi ustrezno in stabilno življenjsko okolje, tega pa mu tožnica ni sposobna zagotoviti. Sodišče je tudi neutemeljeno določilo preživnino v višini 250,00 EUR mesečno. Mladoletni M. Č. glede na določene stike preživlja pri vsakemu staršu enako časa, edini strošek, ki ga plačuje en starš več kot drugi, je strošek vrtca. Glede na delovne obveznosti matere pa mld. M. Č. v zadnjem obdobju preživlja večino vikendov pri očetu. Zato je neutemeljeno določena preživnina v takšni višini.

3. Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da se mld. otrok pravdnih strank M. Č. dodeli v vzgojo in varstvo materi, sprejelo na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije, na katerega po izvedenkini ustni dopolnitvi pisnega mnenja, nobena od pravdnih strank ni imela pripomb in na podlagi mnenja CSD ... . Sodišče prve stopnje je namreč sledilo izvedeniškemu mnenju izvedenke, da sta oba starša (pravdni stranki) osebnostno primerna za starševstvo in sledita razvojnim potrebam otroka, vendar pa je tožnica osebnostno bolj zrela, bolj zanesljiva in predvsem bolj kooperativna pri izvrševanju rednih stikov otroka s tožencem, kot je to pri tožencu ter bo tako lahko bolje poskrbela za redno izvajanje sicer zelo obsežno določenih stikov otoka z drugim staršem in s takšnim mnenjem skladnemu mnenju CSD ... . Ob tem pa je sodišče prve stopnje na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke tudi ugotovilo, da je tožnica (tako kot toženec) dober, skrben starš mld. M. Č., osebnostno primerna za starševstvo, ima do mladoletnega M. Č. pozitivno čustveno navezanost, se v svoji materinski vlogi počuti dovolj sigurno, so ji blizu razvojne potrebe otroka, ima dober vpogled vanje in jim zna slediti, njena vzgojna ravnanja pa so ustrezna in v primerjavi z očetom ustreznejša. Mld. M. Č. pa se je ne glede na to, da je v preteklosti večino časa preživel pri tožencu, zelo hitro in dobro vživel v okolje pri materi in se v njem dobro počuti.

6. Kot je razvidno iz pisnega izvedeniškega mnenja izvedenke psihološke stroke je ta pri izdelavi in podaji izvedeniškega mnenja uporabila med drugimi tudi Rorschachov test in Likovni test Benderjeve. Vendar pa ne glede na navedeno pritožbene trditve, utemeljevane s Poročilom, ne morejo omajati njegove strokovne prepričljivosti. Poročilo izpostavlja strokovno vprašljivost projekcijskih metod in strokovnih referenc izvedencev za izdelavo sodnih izvedenskih mnenj s področja psihologije. Nobeno od teh pa ne spada v področje strokovnega znanja sodišča oziroma pristojnosti njegovega preverjanja ob imenovanju izvedencev. Je pa Poročilo izzvalo strokoven odziv Razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Ta strokovni organ pa je v Recenziji Poročila dne 10. 3. 2020 (pripravljeni za Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje) odgovoril na ugotovitve, mnenja in zaključke dr. I. A. v Poročilu ter podal nanje pripombe in strokovne pomisleke. Te pa tako v zvezi s strokovno primernostjo izvedene analize, trditev o strokovni neprimernosti in neuporabi Rorschachovega preizkusa in Likovnega testa Benderjeve za izdelavo sodnih izvedeniških mnenj in izpostavljene pomanjkljivosti in neusposobljenosti kliničnih psihologov za podajo takšnih mnenj. Zato pa pritožnik s sklicevanjem na splošne ugotovitve in zaključke Poročila strokovne prepričljivosti konkretnega izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije, ki ga je ta podala na podlagi vsestranske spoznavnosti konkretnih okoliščin tega primera (na podlagi vsestranskih podatkov spisa, določno opredeljenih strokovnih pregledov vsakega od staršev in mladoletnega otroka posebej in vseh skupaj), s prepričljivimi odgovori pa je tudi zavrnila pripombe toženca na izdelano pisno izvedeniško mnenje (toženec je sicer nasprotoval le njenemu mnenju, da ni pogojev za skupno starševstvo, ker imata starša težave v komuniciranju, ker bi naj težave bile premalo pojasnjene in bi naj pri tem izvedenka sledila zgolj tožnici), ne more omajati. Sodišče prve stopnje pa je, glede na takšne pripomba toženca, težave pravdnih strank v njuni komunikaciji ugotovilo tudi na podlagi mnenja CSD ... in neposrednega zaslišanja obeh pravdnih strank samih. Ob tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je SEU v odločbi C 473/16 opredelilo zgolj do dokazne (ne)primernosti psihološkega izvedeniškega mnenja za presojo resničnosti zatrjevane spolne usmerjenosti prosilca za mednarodno zaščito (točke 51, 53, 54, 57, 58, 59, 69, 71 in točka 2 izreka). Pritožbeni očitki in trditve pritožnika v zvezi z odločitvijo sodišča o dodelitvi mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo tožnici so tako neutemeljeni.

7. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 16 obrazložitve sodbe, je višino mesečne preživninske obveznosti toženca in začetek njenega učinkovanja določilo na podlagi takšnega dogovora samih pravdnih strank na zadnjem naroku za glavno obravnavo 9. 9. 2019, katerega koristnost za mladoletnega otroka je posebej preverilo in mu kot primernemu sledilo. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki o zmotnosti določitve takšne višine, utemeljevani z zmotnostjo ugotovljenih dejanskih potreb mladoletnega otroka.

8. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 421

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.03.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ1Nzg1