<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba IV Cp 683/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.683.2018

Evidenčna številka:VSL00011998
Datum odločbe:16.05.2018
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Bojan Breznik
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:preživnina - tožba za zvišanje preživnine - tožba za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca

Jedro

Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo preživnino, ki je bila določena s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu Np 25/2005 z dne 15. 12. 2005 v višini 25.000,00 SIT (104,32 EUR) mesečno, zvišalo tako, da je toženec od 10. 5. 2017 dalje dolžan plačevati za mladoletnega sina A. mesečno preživnino v višini 260,00 EUR (I/1). V presežku, do zahtevane mesečne preživnine 350,00 EUR, je preživninski zahtevek tožeče stranke zavrnilo (I/2). Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za znižanje preživnine je zavrnilo (II) in sklenilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (III).

2. Smiselno zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in dosojeno preživnino zniža na 150,00 EUR mesečno, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Navaja, da izpodbijana sodba predstavlja sodbo presenečenja, saj takšnega izida ne pooblaščenec na podlagi izkušenj in študija sodne prakse ne toženec nista mogla predvideti. Najvišja dosojena preživnina ob primerljivi plači je bila 190,00 EUR. Iz izpisa spletne strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je razvidno, da je povprečni znesek dosojene preživnine 149,59 EUR, pri čemer pa toženec ne dosega povprečne plače. Ni razumljivo, da dosojena preživnina odstopa od povprečja, v katerem je zajeto preko 40.000 preživnin. Opozarja, da je Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 186/2014 opozorilo, da stališče, da otroški dodatek ni več denarna pomoč otroka, ne pomeni nujno tudi tega, da se otrok (preživninski upravičenec) ne bo preživljal tudi iz javnih sredstev (otroški dodatek), če bo njegov materialni položaj tudi po sodni določitvi preživnine in navkljub tej tak, da bo še vedno upravičen do socialnih prejemkov iz javnih sredstev. V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da so otrokove potrebe 450,00 EUR mesečno, pri čemer se ni spuščalo v oceno, koliko denarja mora tožencu ostati za človeka vredno življenje. Sodišče prve stopnje tudi ni omenilo, da je znesek 948,40 EUR, ki ga mesečno prejme toženec, znesek z nadurami in izplačano prehrano, tako da je toženec do maksimuma izkoristil vse možnosti za dodaten zaslužek. Toženec ne more biti pod robom preživetja, medtem ko ima otrok drage inštrukcije iz matematike in harmonike. Toženec se ne more strinjati z razlago v izpodbijani sodbi, da si je dolžan poiskati službo bližje, če ga potni stroški preveč obremenjujejo, saj se iz plačilnih list vidi, da dela nadure, tudi ob sobotah, ter da se odpoveduje malici, da nekaj prihrani. Splošno znano dejstvo je, da je v Sloveniji zaposlitev, kjer je plača višja od 800,00 EUR, možno večinoma dobiti le po zvezah. Dejstvo, da toženec plačuje le simboličen znesek 150,00 EUR za hrano in stroške bivanja staršem partnerke dokazuje, da ga deloma preživljajo, kar ne bilo potrebno, če bi mu od plače ostalo toliko, da bi lahko normalno živel.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ima materialnopravno podlago v določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.

6. V času prve določitve preživnine je bil mladoletni tožnik star 2 leti in je obiskoval vrtec, sedaj pa je dopolnil 14 let in obiskuje 9. razred osnovne šole. Preživninske potrebe mladoletnega tožnika so bile ocenjene na 208,65 EUR mesečno. Njegove potrebe so se zaradi odraščanja nedvomno povečale in jih je sodišče prve stopnje ocenilo na 440,00 EUR mesečno. Mati tožnika je v novi zvezi rodila še enega otroka. Materin dohodek se v primerjavi s sojenjem v letu 2005 do začetka oktobra 2017 ni spremenil. V začetku oktobra leta 2017 je dobila odpoved delovnega razmerja iz poslovnega razloga in je sedaj upravičena do trimesečnega nadomestila za čas brezposelnosti v višini 693,00 EUR neto. Iz naslova honorarnega dela v povprečju zasluži še 50,00 EUR mesečno. V konkretnem primeru so se torej, kar pritožbeno ni sporno, spremenile razmere v pravno relevantnih dejavnikih, od katerih je odvisna določitev preživnine tako na strani tožnika, kot tudi na strani matere tožnika. Takoj, ko je sodišče ugotovilo bistveno spremenjene okoliščine, je pravilno ponovno odmerilo preživnino, upoštevajoč materialne in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev na eni ter na drugi strani potrebe otroka v trenutku, ko se preživnina na novo odmerja.

7. Pri ugotavljanju potreb mladoletnega otroka je treba izhajati iz določbe drugega odstavka 129. a člena ZZZDR, ki določa, da mora preživnina zajeti stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha in razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

8. Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletnega A. ocenilo na 440,00 EUR mesečno. Pri odločitvi je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč in je navedena izhodišča tudi ustrezno preneslo na konkretni primer.

9. Prvostopenjsko sodišče pravilno pri določitvi preživnine ni upoštevalo otroškega dodatka. Presežni del otrokovih potreb, torej tistih potreb, ki jih prvo sodišče, ob upoštevanju preživninskih zmožnosti staršev, pri oceni ni priznalo (na primer sodišče je tožniku priznalo strošek igranja harmonike v glasbeni šoli, ki znese 75,00 EUR mesečno, le v znesku 40,00 EUR mesečno), bo tožnik pokril iz otroškega dodatka. Pritožba izrecno izpostavlja še priznani strošek inštrukcij za matematiko v višini 15,00 EUR mesečno. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je tožnik potrebnost inštrukcij za matematiko izkazal in je potreba po inštrukcijah tudi upravičena, znesek v višini 15,00 EUR mesečno pa predstavlja primerno pomoč tožniku iz tega naslova.

10. Toženec sodišču prve stopnje očita, da ni ugotovilo oziroma ocenilo njegovih mesečnih potreb preživljanja. Toženec je v postopku na prvi stopnji navedel, da k stroškom bivanja in prehrane prispeva 150,00 EUR mesečno. Drugih stroškov za lastno preživljanje niti v pritožbi ni navedel. Toženčeve kreditne obveznosti pri določitvi preživnine niso pravno odločilne, ker ima plačevanje preživnine prednost pred vsem ostalim. Če pritožbeno sodišče upošteva, da toženec za gorivo za prevoz na in z dela porabi od 450,00 do 500,00 EUR mesečno, in da s strani delodajalca dobi iz tega naslova povrnjenih 120,00 EUR mesečno, ob upoštevanju dejstva, da se na delo in z dela na isti relaciji vozi tudi toženčeva partnerka, ki je zaposlena v istem podjetju in da torej tudi ona prispeva k prevoznim stroškom toženca (ocenjeno na 120,00 EUR), mora dejansko toženec stroške prevoza pokriti še v višini 235,00 EUR. Ob upoštevanju, da je njegov povprečni dohodek 948,40 EUR, mu po plačilu prevoznih stroškov in dosojene preživnine za lastno preživljanje še vedno ostane 453,00 EUR. Podoben rezultat dobimo, tudi če upoštevamo toženčeve navedbe iz odgovora na tožbo, da prejema 740,00 EUR dohodka ter da prevozne stroške pokriva z nadurami in malico. Po prepričanju pritožbenega sodišča bo toženec preživnino v prisojeni višini sposoben kriti. Njegovo lastno preživljanje ne bo ogroženo, preživninski znesek pa predstavlja ustrezen prispevek, ki bo v celoti uresničeval zahtevo in namen iz 129.a člena ZZZDR. Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so starši dolžni poskrbeti za preživljanje svojih otrok in njihovim potrebam dati prednost.

11. Pritožbeni očitek, da gre za sodbo presenečenja, ni utemeljen. Ta bi bil podan, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvenih, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno. V konkretnem primeru je toženec normo, ki jo je uporabilo sodišče pri ugoditvi zahtevku za zvišanje preživnine, sam navedel kot pravno podlago v nasprotni tožbi za znižanje preživnine.

12. Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi bili z odločitvijo sodišča prve stopnje kršeni načelo enakosti, ki ga varuje 14. člen Ustave RS in načelo enakega varstva pravic, ki ga varuje 22. člen Ustave RS. Primerjava pritožbe z v povprečju dosojenimi preživninami ne more biti uspešna. Preživnina za mladoletne otroke se namreč določa v vsakem primeru posebej, upoštevajoč konkretne potrebe otroka in možnosti preživninskih zavezancev.

13. Ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP in je izpodbijana odločitev v skladu z materialnim pravom, je bilo potrebno pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje ( 353. člen ZPP).

14. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 129a, 129a/2, 132

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMTM2