<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep IV Cp 1837/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:IV.CP.1837.2010

Evidenčna številka:VSL0053381
Datum odločbe:02.07.2010
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:določitev stikov - stiki - otrokova korist - uporaba telekomunikacijskih sredstev - izročitev osebnih dokumentov

Jedro

Bistvo stikov, kar zagotavlja tudi otrokovo korist, je v neposrednem osebnem odnosu med otrokom in staršem, česar ni mogoče ustrezno nadomestiti z uporabo telekomunikacijskih sredstev (npr. z uporabo mobilnega telefona).

V otrokovo korist je, da ima predlagatelj v času vsakega stika z N. tudi njen osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja, zato je nasprotna udeleženka dolžna izročiti predlagatelju ob vsakem stiku navedena dokumenta, predlagatelj pa ju je dolžan vrniti ob koncu stika.

Izrek

Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi in se 2. točka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se štejeta 31.10. in 1.11. kot en praznik.

Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se:

- 3. alineja 1. točke izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se glasi:

„V času letnih dopustov podaljšan teden dni od sobote od 9.00 ure do naslednje nedelje do 19.00 ure v mesecu juliju ali avgustu, pri čemer se ta stik izvede zadnji teden v mesecu juliju, če se udeleženca ne dogovorita drugače. Izvedba tega stika ne spreminja urnika izvajanja stikov ob vikendih. Nasprotna udeleženka je dolžna omogočiti predlagatelju izvedbo tega stika v drugem terminu v juliju ali avgustu leta 2010, če izvedba stika v zadnjem tednu julija 2010 ni izvedljiva za predlagatelja.“

- 6. točka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se glasi:

„O namenu potovanja v tujino ali na dejavnost, ki terja posebno opremo, je oče dolžan obvestiti mater, ki je dolžna pripraviti N. potrebno opremo. Nasprotna udeleženka je dolžna izročiti predlagatelju na začetku vsakega stika osebni dokument N. ter njeno kartico zdravstvenega zavarovanja, predlagatelj pa je dolžan prejeta dokumenta vrniti nasprotni udeleženki ob koncu vsakega stika.“

V ostalem se pritožba predlagatelja zavrne in se v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo stike med predlagateljem in hčerko N. tako, da se izvajajo vsak drugi vikend od sobote od 9.00 ure do nedelje do 19.00 ure, izmenično vsak drug praznik, če je praznik na dan med tednom, če pa je praznik na soboto ali na nedeljo, se izvajajo redni stiki, v času letnih dopustov pa se stik izvede enkrat v trajanju 7 dni od sobote od 9.00 ure do naslednje sobote do 9.00 ure, v mesecu juliju ali avgustu. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se štejejo za praznike 8.2., velikonočni ponedeljek, 27.4., 1.5. in 2.5. kot en praznik, 25.6., 15.8., 31.10., 1.11., 25.12. kot samostojen praznik in 1.1. kot samostojen praznik. Odločilo je tudi, da se izgubljenih stikov zaradi bolezni otroka ali upravičene zadržanosti staršev ne nadomešča. Predlagatelj je dolžan v času dva ali večdnevnega stika omogočiti telefonski stik hčerke N. z nasprotno udeleženko. Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da predlagatelj prevzame hčerko na parkirišču trgovine T. v N. . ob določeni uri in jo pripelje nazaj na isto mesto ob določeni uri. O namenu potovanja v tujino ali na dejavnost, ki terja posebno opremo, je oče dolžan po sklepu sodišča prve stopnje obvestiti mater, ki je dolžna N. pripraviti potrebno opremo ali očetu izročiti otrokove potovalne dokumente. Sodišče prve stopnje je še določilo, da lahko hčerko N. poleg nasprotne udeleženke predlagatelju predajo ali jo od njega prevzamejo tudi stara starša N. J. in M. P. ter partner nasprotne udeleženke M. Z.. Kar je predlagatelj zahteval več, je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Zoper sklep sta se pritožila oba udeleženca.

Predlagatelj vlaga pritožbo zoper zanj neugodni del sklepa, pri čemer posebej ne navaja pritožbenih razlogov. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu predlogu. V obširni pritožbi komentira vsak odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa. Podrobneje opisuje, kako so stiki potekali v bližnji preteklosti. Ker stiki v jesenskih in zimskih počitnicah niso omenjeni v izpodbijanem sklepu pričakuje popravek s strani pritožbenega sodišča. Nasprotna udeleženka je navedla več laži, ki so bile upoštevane v izpodbijanem sklepu. V vlogi, ki jo je prejel na naroku in je takrat ni imel časa natančno prebrati, je navedba, da se N. boji biti sama zaradi tega, ker je predlagatelj pustil N. in drugo hčerko E. sami. Nasprotna udeleženka je dejansko sama določala stike. Ni res, da se predlagatelj ni izjasnil o drugih navedbah nasprotne udeleženke, kot to zaključuje sodišče prve stopnje. Zavrača trditve o nesposobnosti zrelega komuniciranja z njegove strani. Podpira natančno določitev stikov. Glede stikov ob vikendih vztraja pri predlogu, da hčerko prevzame v petek popoldne v vrtcu in jo pripelje v ponedeljek zjutraj v vrtec. Stiki ob vikendih le v soboto in nedeljo niso v korist N., ker ovirajo dvodnevne izlete. Stik v trajanju 7 dni v času letnih počitnic ne zadošča za vzpostavitev pristnega stika s hčerko. Hčerka je izrazila željo, da preživi z očetom teden dni pozimi in dvakrat en teden poleti. V korist otroka tudi ni, da je konec tedenskega stika poleti določen v soboto ob 9.00 uri. V tem primeru je treba nazaj na pot že zvečer pred soboto ali zgodaj zjutraj. Ni določeno, kako je s stiki tisti vikend. Po dosedanjih izkušnjah se udeleženca pri dopustu nista mogla dogovoriti o terminu počitnic. Predlagatelj zavrača ugotovitev, da je izvedba stikov med tednom neizvedljiva. Če med tednom N. prevzame v vrtcu in jo potem ob 20.00 uri prevzame nasprotna udeleženka, je dovolj časa za različne aktivnosti. Predlagatelj se strinja, da se stiki ne izvajajo ob bolezni, vendar pa želi v tem primeru imeti kontakt z N. po telefonu. Vztraja pri predlogu, da je nasprotna udeleženka dolžna enkrat mesečno pripeljati N. na stik v L.. Ni pojasnjeno, kaj pomeni izraz „o drugih stvareh, zaradi katerih ni stik možen“ (1. odst. 6. strani izpodbijanega sklepa). Odločitev v 7. točki sklepa, kdo je poleg matere upravičen predati ali prevzeti hčerko od predlagatelja, je diskriminatorna. S predlagateljeve strani lahko pridejo po N. njegova partnerka oziroma vse osebe, katere bi najavil. Ob prevzemu se morajo vse osebe izkazati z osebnim dokumentom. Te osebe je treba vnaprej najaviti. N. je povedala, da si želi stike za svoj rojstni dan, prav tako pa tudi tedaj, ko imata rojstni dan predlagatelj in hčerka E.. Neživljenjska je odločitev, da osebnega stika za rojstni dan ni.

Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper drugo točko izpodbijanega sklepa, pri čemer tudi ona ne navaja posebej pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga ustrezno spremembo sklepa sodišča prve stopnje. Navaja, da se ne strinja z obsegom stikov med prazničnimi dnevi. V udejanjenju stikov pride včasih do nemogočih situacij in iz izkušenj ve, da je zelo težko izvesti ločena praznika 31.10. in 1.11.. Zato predlaga, da bi bila navedena praznika združena.

Nasprotna udeleženka v odgovoru na predlagateljevo pritožbo smiselno predlaga njeno zavrnitev. Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo nasprotne udeleženke.

Pritožba predlagatelja je delno utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa je utemeljena.

O pritožbi predlagatelja

S sklepom Np 132/2005 z dne 13.2.2006 sodišče prve stopnje ni uredilo stikov med predlagateljem in hčerko N., ker sta se udeleženca tega postopka tedaj strinjala, da stikov ni potrebno določati s sodnim sklepom, ker so se izvajali nemoteno. Kasneje so se odnosi med udeležencema poslabšali do te mere, da je postalo problematično tudi izvrševanje stikov med predlagateljem in N.. Slednji so se zlasti po decembru 2008 izvajali v dokaj skromnem obsegu, le vsako drugo nedeljo. V zadnjem obdobju so se stiki izvajali v razmerah, ki so bile za N. precej obremenjujoče, saj so odnosi med njenima staršema povsem porušeni, kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje.

Osrednja osebnost pravice do stikov iz 106. člena ZZZDR je otrok, saj se s stiki zagotavljajo predvsem njegove koristi. V okoliščinah, ko je odnos med udeležencema postopka izrazito konflikten in ko tvorna komunikacija med njima očitno ni mogoča, stiki z očetom za N. ne potekajo v sproščenem vzdušju. V takšnih razmerah je pri izvajanju stikov med otrokom in tistim od staršev, ki z otrokom ne živi, potrebna postopnost in potrpežljivost. Tako pogosti stiki, za katere se predlagatelj zavzema tudi v pritožbi, zato v tem trenutku ne bi bili v korist mladoletne N.. Namen stikov je, da krepijo odnos med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi. V tem pogledu bo za njunega otroka zelo pomembno, da bosta udeleženca postopka dosegla ustrezen način sodelovanja pri izvajanju stikov, za kar bosta morala preseči njuna dosedanja nesoglasja. Oba udeleženca, zlasti predlagatelj, si bosta morala v hčerkino dobro prizadevati, da bo N. z očetom skozi stike vzpostavila pristnejši, vsebinsko bogatejši in zaupnejši odnos, kar bo lahko vodilo v postopno povečevanje obsega stikov z vidika otrokovih koristi. Izvajanje stikov terja ustrezno prilagajanje tako med samima staršema kot v njunem odnosu do otroka, kar zahteva tudi dogovarjanje staršev in njun konstruktiven pristop.

V sedanjih razmerah tudi po oceni pritožbenega sodišča pogostejši stiki ne bi bili v N. korist. N. je stara le dobra štiri leta in pol, za otroka te starosti pa je zelo pomemben ustaljen red, kakršnega ima N. v svojem življenjskem okolju. Dejstvo, da udeleženca doslej med seboj ne uspevata vzpostaviti ustrezne komunikacije, neugodno vpliva na N. osebnostni razvoj. Zato daljši stiki ob koncu tedna ali več dni med tednom po predhodni napovedi, kakor tudi stiki v času jesenskih in zimskih počitnic, v tem trenutku niso smotrni. Podobno velja za stike, ki jih predlagatelj želi imeti med tednom. Ti so tudi objektivno vzeto težje izvedljivi, glede na veliko oddaljenost med bivališčema udeležencev, otrok N. starosti pa ne more ostati na stiku do tako poznih ur, kot predlaga predlagatelj. Upoštevati je treba tudi, da se mora N. pripraviti na stik, zato ne bi bilo v njeno korist, če bi na stik odšla neposredno po koncu varstva v vrtcu v petek. Ker je za N. bolje, da je doma že v nedeljo in se tako spočije pred novim tednom oziroma ponedeljkovim odhodom v vrtec, ne bi bilo v njeno korist, če bi v nedeljo ostala čez noč pri predlagatelju in bi jo oče v ponedeljek zjutraj peljal neposredno v vrtec. Ura prevzema in vrnitve otroka za stik ob koncu tedna je določena v otrokovo korist, upoštevajoč njegovo starost.

Predlagatelj ni predlagal določitve stikov preko mobilnega telefona, zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno odločati o takšni obliki stikov. Glede na N. starost takšni stiki tudi ne bi bili v njeno korist. Bistvo stikov, kar zagotavlja tudi otrokovo korist, je prav v neposrednem osebnem odnosu med otrokom in staršem, česar ni mogoče ustrezno nadomestiti z uporabo telekomunikacijskih sredstev.

Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko ni sledilo predlogu, da je nasprotna udeleženka dolžna pripeljati N. na stik v L. enkrat mesečno. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa v tem delu, katerih pritožbene navedbe ne morejo omajati. Glavnina skrbi za otrokovo varstvo, vzgojo in razvoj je zaupana nasprotni udeleženki, zato je prav, da se predlagatelj angažira pri izvajanju stikov tudi tako, da pride po otroka iz L. v N. m. in ga tja po koncu stika tudi pripelje. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je nasprotna udeleženka dolžna obvestiti predlagatelja o otrokovi bolezni ali o drugih stvareh, zaradi katerih stik ni možen, s čimer očitno misli na možne objektivne ovire za izvedbo stika.

Sodišče prve stopnje je določilo, kdo poleg nasprotne udeleženke lahko preda N. predlagatelju ali jo prevzame po končanem stiku v primeru materine zadržanosti. Predlagatelj ni poimensko navedel nobene osebe, ki naj bi v primeru njegove zadržanosti prevzela oziroma vrnila N., zato se sodišču prve stopnje že iz tega razloga ni bilo potrebno ukvarjati s tem vprašanjem. Ker predlagatelj pozna vse osebe iz 7. točke sklepa, ni razloga, da bi te osebe morale izkazovati identiteto z osebnimi dokumenti. Z vidika N. koristi ni tehtnega razloga, da bi bil posebej določen stik s predlagateljem ob posameznih rojstnih dnevih, saj je ta praznovanja neprimerno lažje izvesti ob bližnjem koncu tedna, določenem za stik.

S praktičnega vidika se odločitev sodišča prve stopnje o nenadomeščanju stikov v primeru upravičene zadržanosti staršev (3. točka izreka) nanaša predvsem na predlagatelja, saj lahko N. pripelje na stik oziroma jo prevzame druga oseba v primeru zadržanosti nasprotne udeleženke (7. točka izreka). Kaj sodi v pojem upravičene zadržanosti bo stvar vsakega primera posebej, saj vseh možnih življenjskih dogodkov ni mogoče vnaprej predvideti. Tudi stikov med otrokom in staršem, ki ne živi z otrokom, enostavno ni mogoče popredalčkati oziroma jih v celoti z vsemi podrobnostmi vred urediti s sodno odločbo, kot si to morda predstavlja predlagatelj (sodeč po njegovih pisnih vlogah in pritožbi), saj gre za medsebojne odnose sorodstveno tesno povezanih oseb. Kot že rečeno, bo predvsem v N. dobro, če bosta udeleženca znala preseči medsebojna nesoglasja ter se kot razumna in odgovorna starša dogovarjati o vseh vprašanjih, ki zadevajo stike med predlagateljem in N.. Če bo hčerka videla, da udeleženca uspešno sodelujeta v starševski vlogi, si bo toliko bolj želela stikov z očetom, zaradi česar bo sčasoma mogoče tudi razširiti njihov obseg. Pri tem je predlagateljeva trditev, da je sodišče prve stopnje upoštevalo prirejene podatke in laži nasprotne udeleženke, povsem splošna oziroma nekonkretizirana, zato ne terja obrazloženega odgovora. Predlagateljeva pritožba je zato neutemeljena v delu, na katerega se nanaša dosedanja obrazložitev tega sklepa.

Utemeljeno predlagatelj izpodbija odločitev o trajanju stika v času letnih dopustov. Ni v otrokovo korist, da bi moral predlagatelj hčerko pripeljati nazaj že naslednjo soboto do 9.00 ure zjutraj, saj je takšna ureditev neustrezna z vidika organizacije dopusta, prevozov in vrnitve domov. Da izvedba stika v času letnih dopustov ne bi bila povezana s časovno stisko, zlasti pri vrnitvi domov, in da ta stik ne bi spreminjal urnika izvajanja stikov ob vikendih, je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi in določilo stik v času letnega dopusta tako, da traja od sobote od 9.00 ure do naslednje nedelje do 19.00 ure. Ta stik se izvede v zadnjem tednu julija, če se udeleženca ne dogovorita drugače. Glede na dan izdaje tega sklepa je možno, da ima predlagatelj dopust v tem letu že planiran oziroma odobren v drugem terminu, kot pa zadnji teden julija, zato je pritožbeno sodišče še odločilo, da je nasprotna udeleženka v tem primeru dolžna omogočiti predlagatelju izvedbo tega stika v drugem terminu julija ali avgusta 2010.

Predlagateljeva pritožba je utemeljena tudi glede odločitve iz 6. točke izpodbijanega sklepa. V otrokovo korist je, da ima predlagatelj v času vsakega stika z N. tudi njen osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Zato je nasprotna udeleženka dolžna izročiti predlagatelju ob vsakem stiku navedena dokumenta, predlagatelj pa ju je dolžan vrniti ob koncu stika. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo predlagateljevi pritožbi tudi v tem delu.

Ostale pritožbene navedbe predlagatelja niso bile odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odst. 360. člena ZPP).

O pritožbi nasprotne udeleženke

Sodišče prve stopnje je v zvezi z določitvijo stikov med prazniki (stiki se izvajajo izmenično vsak drugi praznik) tudi določilo, kateri dnevi se štejejo za praznike. Pritrditi je treba nasprotni udeleženki, da sta praznika 31.10. in 1.11. povezana ter je s tega vidika smotrno, da se ju za izvajanje stikov med prazniki šteje kot en praznik (tako kot 1.5. in 2.5.), takšna ureditev pa je tudi v korist mladoletne hčerke udeležencev postopka.

Pritožbeno sodišče je glede na povedano zato ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in spremenilo 2. točko sklepa tako, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP). Predlagateljevi pritožbi je pritožbeno sodišče delno ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep v 3. alineji 1. točke in v 6. točki tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pa je pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

ZZZDR člen 106.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ2Mzc1