<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 493/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.493.2021

Evidenčna številka:VSL00048498
Datum odločbe:06.05.2021
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Metoda Orehar Ivanc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost izvida in mnenja - začasna odredba o stikih - stiki staršev z otrokom - ukinitev stikov - odtujevanje otroka - ponovna vzpostavitev stikov - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - korist mladoletnega otroka - materialno procesno vodstvo - sklep presenečenja

Jedro

Popolna ukinitev stika predstavlja skrajni ukrep, za katerega se sodišče odloči, ko koristi otrok ni mogoče zavarovati z milejšim ukrepom. ESČP poudarja, da je polje presoje nacionalnih oblasti glede pravice do stikov med starši in otroci zelo ozko.

Stiki pod nadzorom se med drugim izvajajo tudi takrat, kadar družinske povezanosti med osebami, med katerimi se izvajajo, ni, ali pa je bila ta dlje časa prekinjena in je zato potreben določen čas za vzpostavitev pristnega odnosa. V konkretnem primeru je bila povezanost med A. A. in očetom dlje časa prekinjena, zato so bili nadzorovani stiki uvedeni predvsem zaradi psihološke podpore, nudene s strani strokovno usposobljene osebe vsem udeležencem postopka, s ciljem, da se ponovno omogoči odnos med otrokom in očetom. Država ima v primerih, ki se nanašajo na pravice do stikov z enim od staršev, načeloma obveznost, da sprejme ukrepe za ponovno združitev staršev z njihovimi otroki in da takšna srečanja omogoči, če to narekuje otrokova korist.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se v izpodbijanih delih potrdijo sklepi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Udeleženca postopka sta pred Okrožnim sodiščem v Mariboru dne 9. 12. 2008 sklenila sodno poravnavo, s katero sta se sporazumela, da se njuna mladoletna hči A. A. rojena ... 2007, dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo predlagateljici. Glede stikov sta se dogovorila, da bo mld. A. A. z očetom preživela vsak drugi vikend od petka od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure ter štiri tedne v času letnih počitnic, božično-novoletne praznike pa bo preživljala izmenično z vsakim od staršev. Tako dogovorjeni stiki so potekali do 20. 12. 2012, ko je predlagateljica pred Okrožnim sodiščem v Mariboru predlagala ukinitev stikov oziroma določitev ožjega obsega stikov. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru N 453/2014 z dne 22. 9. 2016, v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 1288/2016 z dne 31. 3. 2017, so bili stiki med mld. A. A. in očetom določeni vsak drugi vikend od petka do nedelje, med tednom v četrtek popoldne in polovico vseh počitnic in praznikov. Predlagateljica je 12. 6. 2019 ponovno predlagala spremembo stikov, to pot pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ter hkrati vložila predlog za izdajo začasne odredbe o ukinitvi stikov med A. A. in njenim očetom. Na podlagi ugotovitve Centra za socialno delo X, Enota Y, da je mld. A. A. na stikih z očetom ogrožena, je sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo ter s sklepom z dne 21. 6. 2019 stike med očetom in A. A. začasno ukinilo.

2. Predmet odločanja so pritožbe zoper sklepe, ki jih bo pritožbeno sodišče zaradi preglednosti kronološko obravnavalo.

O pritožbi predlagateljice zoper sklep z dne 5. 6. 2020

3. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki dr. B. B. za opravljeno izvedensko delo priznalo nagrado in povrnitev stroškov v bruto višini 1.339,17 EUR.

4. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1.

Meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je pri odločitvi uporabilo Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih,2 saj izvedenka dr. B. B. ni vpisana v imenik sodnih izvedencev. V takšnem primeru je priznanje višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno inštitucijo oziroma izvedencem. Če dogovora ni, se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za takšno delo.

Zmotno je uporabilo tudi določbe Pravilnika, saj je izvedenki priznalo previsoko nagrado, glede na izvedena opravila. Sodišče ji je priznalo strošek za vsak posamezni pregled, torej posebej za pregled nasprotnega udeleženca, posebej za pregled predlagateljice ter posebej za pregled A. A., čeprav Pravilnik jasno določa, da se izvedencu prizna strošek za preglede in ne za vsak posamezni pregled. Tudi strošek za izdelavo izvedenskega mnenja je sodišče izvedenki priznalo neutemeljeno visoko, in sicer po postavki za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Izvedenki se ni bilo potrebno opredeljevati in ugotavljati okoliščin v zvezi z dodelitvijo v varstvo in vzgojo otroka, ampak je ugotavljalo le okoliščine v zvezi z vprašanjem izvajanja stikov med A. A. in očetom.

Izvedenka ni utemeljila in opravičila nagrade za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu z določbo 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Sodišče prve stopnje je pri odmeri izvedenine pravilno uporabilo določila Pravilnika, saj pritožnica ni navedla nobenih okoliščin, ki bi izkazovale, da priznana izvedenina, določena po Pravilniku, ne predstavlja običajnega plačila za takšno delo.

7. Sodišče prve stopnje je v skladu s 3. točko prvega odstavka 39. člena Pravilnika izvedenki za zelo zahteven osebni pregled nasprotnega udeleženca z dne 20. 3. 2020, ki je trajal štiri ure, priznalo nagrado v višini 153 EUR ter v skladu z 2. točko prvega odstavka 39. člena Pravilnika za zahteven pregled nasprotnega udeleženca z dne 5. 5. 2020, ki je trajal dve uri nagrado v višini 102 EUR. Enaka zneska je priznalo tudi za pregleda predlagateljice v trajanju štiri ure ter ure in pol. Ker izvedenka ni pojasnila razlogov za dva pregleda istega preiskovanca, je oba pregleda potrebno obravnavati kot celoto v skupnem trajanju 6 ur (za nasprotnega udeleženca) oziroma 5,5 ur ( za predlagateljico). Pregled v trajanju nad pet ur se šteje za izjemno zahtevnega in je ovrednoten na 255 EUR (4. točka prvega odstavka 39. člena Pravilnika). Takšen znesek pa je prvo sodišče, sicer na drugi podlagi (2. in 3. točki prvega odstavka 39. člena Pravilnika), izvedenki za posameznega preiskovanca (predlagateljico in nasprotnega udeleženca) tudi priznalo. Ker se je klinično psihološki pregled nanašal na predlagateljico, na nasprotnega udeleženca in na otroka, je sodišče utemeljeno priznalo nagrado za pregled posameznega preiskovanca in ne le za en pregled vseh treh skupaj.

8. Pravilnik vsebuje zgolj splošno napotilo za vrednotenje zahtevnosti izvida in mnenja. Zahtevnost izvida in mnenja ali cenitve je odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja ali cenitve, časa, ki ga je imel izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ali cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve (42. člen Pravilnika).

9. Pravilnik v 40. členu predvideva štiri stopnje zahtevnosti izvedenskega mnenja, ki jih tudi različno vrednoti. Sodišče je odločitev glede zahtevnosti mnenja sprejelo na podlagi priloženega stroškovnika, skladno z določili Pravilnika in je svojo odločitev tudi ustrezno argumentiralo. Pritožničino navajanje, da mnenje ni zelo zahtevno, ni konkretizirano in predstavlja njeno subjektivno videnje zadeve. V konkretni zadevi namreč ni šlo za običajno vprašanje o stikih med staršema in otrokom, temveč je problematika kompleksnejša, saj je bilo potrebno opraviti tudi analizo bolj prikritih dejavnikov, kot je vprašanje psihičnega nasilja in odtujevanja, zato obravnavano mnenje odstopa od običajnih mnenj o ustreznosti in obsegu stikov.

10. Tudi ni res, da izvedenka nagrade za izdelavo zelo zahtevnega izvedeniškega mnenja ni utemeljila. Če bi pritožnica natančno prebrala predlog stroškovnika za odmero in plačilo izvedenine, bi odgovor našla v IV. točki predloga stroškovnika.

O pritožbah obeh udeležencev zoper sklep z dne 21. 9. 2020

11. Z izpodbijanim sklepom z dne 21. 9. 2020 je sodišče prve stopnje ugovoru nasprotnega udeleženca delno ugodilo ter sklep o izdani začasni odredbi z dne 21. 6. 2019 spremenilo tako, da je ponovno vzpostavilo stike med nasprotnim udeležencem in mladoletno hčerjo, in sicer telefonske stike dvakrat tedensko ter postopoma osebne stike, najprej na 14 dni v trajanju ene ure, kasneje pa enkrat tedensko v trajanju ene ure, vedno ob navzočnosti strokovnega delavca CSD. Pri tem je še določilo, da se ob vsakokratnem stiku pred njegovo izvedbo opravi 15 minutna priprava otroka na stik, ob sodelovanju otrokove matere in ob strokovni pomoči strokovnega delavca CSD, po končanem stiku pa se izvede kratka evalvacija stika, v trajanju 15 minut, ob sodelovanju otrokovega očeta in ob strokovni pomoči strokovnega delavca CSD. Kar je nasprotni udeleženec zahteval več ali drugače, je zavrnilo.

12. Zoper takšno odločitev sta se pritožili obe pravdni stranki.

Nasprotni udeleženec navaja, da je v postopku opozarjal na manipulacijo predlagateljice, ki je že v preteklosti pogosto kršila pravico do stikov, otroka ni pripravljala na uspešno izvedbo stikov ter je očeta šikanirala tudi s podajanjem lažnih kazenskih ovadb, ki so bile vse po vrsti zavržene oziroma zavrnjene kot neutemeljene. Podobno kot v tem postopku je predlagateljica postopala tudi v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Poudarja, da otrokova izjemno visoka stopnja stiske in strahu pred očetom kot razlog za popolno ukinitev stikov, kot tudi drugi razlogi za izdajo začasne odredbe, kot so, da je oče A. A. silil pomivati okna, da naj bi jo žalil itd., ne morejo predstavljati razumnega razloga za ukinitev stikov enemu od staršev, sploh pa ne popolne ukinitve vseh stikov za 15 mesecev, zaradi česar nasprotni udeleženec meni, da je bila začasna odredba z dne 21. 6. 2019 nezakonita že od vsega začetka. Zaključkov CSD X ni delila pedopsihiatrinja C. C., ki v izvidih z dne 5. 3. 2019 ter 27. 3. 2019 nevtralno ugotavlja, da se pri A. A. pojavljajo prilagoditvene motnje s povečano tesnobo, vezano na posebnost družinske dinamike, pri čemer deklica zgolj navaja neugodje ob stikih z očetom, občutek, da jo oče ne razume in ne upošteva njenih želja. Tudi druga strokovnjakinja v postopku D. D. je poročala le, da rezultati preiskav pri A. A. kažejo na anksioznost ter se nakazujejo čustvene motnje in slabše predvidevanje, kar je vse povezano s stresom v družinskem okolju, zato njeno mnenje ni moglo biti podlaga za izdajo začasne odredbe o ukinitvi stikov, saj krivde za nastalo situacijo ni pripisala očetu, pač pa družinski dinamiki. Postopki, ki so tekli na CSD X in jih je vodila E. E. ter so bila podlaga za izdajo začasne odredbe v tem postopku, so bili nezakoniti. CSD X je v zvezi z dogodki, ki so bili podlaga za izdajo predmetne začasne odredbe v tem postopku, z dopisom z dne 8. 11. 2019 svoje prvotno mnenje glede vzrokov ogroženosti otroka spremenil ter navedel, da obstaja sum manipulacije matere z otrokom. Opozorili so, da A. A. materino doživljanje očetovega ravnanja z njo, ki ga mati večkrat opredeli kot neprimernega, in celo ogrožajočega, lahko ponotranji in ga sčasoma tudi sama prične doživljati kot takšnega, čeprav bi morebiti zadoščalo, da se z očetom o teh ravnanjih le pogovori in ga opozori na dejstva, ki so za otroka moteča ali manj ugodna. Nadalje so opozorili, da je otrok zmanipuliran s strani matere in da je večja verjetnost vpliva na otroka s strani matere, pri kateri otrok živi, kot s strani očeta, ki zgolj izvaja stike. Sodna izvedenka dr. B. B., mag. psihologije, specialistka klinične psihologije je v izvedenskem mnenju ugotovila, da je otrok žrtev dolgoletnega odtujevanja s strani matere, da je prisotna hujša oblika odtujitve, da ni ugotovljeno, da bi nasprotni udeleženec škodoval otroku, da naj se stiki postopoma uvedejo nazaj ter da naj se otroka predodeli očetu, če bo mati otroka še naprej odtujevala. Nasprotni udeleženec opozarja na izjemno škodljiv razvoj dogodkov v predmetnem postopku, saj pred pričetkom postopka A. A. ni imela večjih težav (v enem prvih izvidov pedopsihiatrinje F. F. iz marca 2019 je pisalo, da terapija za otroka ni nujno indicirana, priporoča se zgolj občasna pomoč), prav tako A. A. ni imela odpora do stikov (izjava F. F. dne 25. 9. 2019, da A. A. pri njej do 9. 7. 2019 ni zavračala stikov). A. A. je v svojem pismu očetu, ki ga je F. F. predstavila na pričanju dne 25. 9. 2019, po tem, ko so bili že več mesecev prekinjeni vsi stiki z očetom, že izražala ambivalenten odnos do očeta, sedaj pa A. A. po več kot enoletni prekinitvi stikov popolnoma zavrača stike ter sama sodeluje pri tem, da se stiki ne bi izvajali. Predlagatelj tako opozarja, da so se pri A. A. patološki simptomi pokazali eno leto po popolni prekinitvi stikov z drugim staršem, da omenjenih simptomov pred začetkom postopka ni bilo, kar je razvidno iz več izvidov pri F. F., da oče v tem času ni imel nobenega stika z otrokom, kar pomeni, da je neizpodbitno, da omenjenih simptomov ni mogel povzročiti oče, ter da so omenjeni simptomi posledica dolgotrajnega odtujevanja s strani matere. Dodatno odtujevanje je omogočila predmetna začasna odredba sama po sebi, ki je v celoti ukinila stike z otrokom drugemu staršu in s tem predlagateljici omogočila nemoteno odtujevanje, ter da so omenjeni simptomi nastali kljub terapijam A. A. pri F. F., ki se je trudila ponovno vzpostaviti stik med otrokom in očetom. Neverjetno je tudi, da je sodišče za relevantno štelo otrokovo izjavo na pogovoru na CSD, da si stikov ne želi oziroma, da naj bi bila to njegova prava volja, tudi zato, ker se je dogodek, iz katerega izvira otrokova zamera do očeta, zgodil 1. 3. 2019 oziroma 7. 3. 2019, od takrat do izdaje začasne odredbe dne 21. 6. 2019 pa se je odvilo kar 38 različnih stikov, med drugim enajst popoldanskih stikov, šest vikend stikov ter devetdnevne prvomajske počitnice, na katerih sta bila oče in hči na potovanju po Češkem. Nasprotni udeleženec je odgovoru na izdano začasno odredbo priložil mnenje izvedencev iz prejšnjih postopkov, na podlagi katerih bi sodišče moralo nemudoma uvideti, da je z izdajo začasne odredbe naredilo napako in jo takoj preklicati. Tako je izvedenec G. G. v izvidu z dne 17. 11. 2000 ugotovil, da so stiki A. A. in očeta otroku v korist, izvedenec H. H. je v izvidu z dne 9. 7. 2013 zapisal, da pri očetu predvsem izstopa potreba po redu in urejenosti, da teh stvari najverjetneje ni izrazil na najbolj ustrezen način, oziroma jih je izrazil na način, ki je preiskovanko prestrašil oziroma ji odvrnil željo po stikih, da gre najverjetneje za poskus postavljanja vzgojnih mej, ki je pri preiskovanki vzbudil strah in občutke nelagodja ter da je močno prisotno dejstvo, da sta starša v sporu in je njuna komunikacija neustrezna, s tem, da je potrebno upoštevati, da ima lahko sum na spolno zlorabo v sporu med bivšima partnerjema tudi svoj namen in funkcijo. Tudi izvedenki I. I. ter J. J. sta zapisali, da stikov med A. A. in očetom ni treba ukiniti. Pri A. A. je sicer občasno prihajalo do zavračanja stikov zaradi različnih vzrokov, predvsem neurejene situacije med staršema, da pa ima A. A. očeta rada in si stikov želi. Nadalje sta izvedenki izpostavili, da je otrok absolutno lojalen do matere in da mati vanj projicira izjave oziroma vpliva na stališče otroka, zaradi česar je možno, da bo otrok povedal tisto, kar si želi slišati mati, da je mati zelo iznajdljiva pri iskanju „pomoči„ za A. A. pri tretjih osebah ter da tam večkrat ne predstavi vseh okoliščin otrokovega življenja in postopkov, v katere je vpletena po volji matere. Otroku absolutno škodijo vsi nadaljnji sodni postopki in nadaljnji pogovori, četudi pri strokovnjakih, ker je bilo tovrstnih pogovorov že toliko (na željo matere), da bo otrok postal prepričan, da je z njim nekaj narobe, četudi ni, ter da se zaradi navedenega priporoča čim bolj stalen stik z očetom, ki je protiutež materinemu delovanju in njenemu predstavljanju resničnosti otroku, pri čemer lahko oče otroku pomaga pri nujni separaciji od matere. Nesprejemljivo za postopek, ki bi moral biti hiter je, da 9 mesecev potem, ko so bili stiki ukinjeni, sodni izvedenec sploh še ni začel z delom in je bilo že takrat jasno, da bo izvedensko delo v najboljšem primeru narejeno in stiki povrnjeni šele čez tri mesece. Mati je A. A. z omenjenimi postopki osamila prav z namenom, da jo priveže nase, kot je njo nase navezala njena mati. Sodišče je z nerazumljivo počasnim in neučinkovitim procesnim vodstvom samo bistveno pripomoglo k odtujitvi otroka in povzročitvi vrste psihiatričnih stanj pri otroku. V dopolnitvi pritožbe povzema vsebino odločbe, ki je bila izdana zoper ravnanje CSD X.

Predlagateljica vlaga pritožbo iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da bi moralo sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa na naroku izvesti zaslišanje udeležencev tega postopka, še posebej predlagateljice, v zvezi z odzivanjem mladoletne A. A. na možnost vzpostavitve stikov z očetom. Pri odločanju o izdaji predmetnega sklepa sodišče ni imelo podlage, da odločitev opre na prejeto izvedensko mnenje z dne 25. 5. 2020, glede katerega je predlagateljica z vlogo z dne 17. 6. 2020 podala obširne in tehtne razloge za izločitev tako izvedenke kakor tudi izvedenskega mnenja. Odločitev sodišča je v izrecnem nasprotju z ugotovitvami in pojasnili izvedenke, saj je izvedenka podala mnenje, da bi A. A. potrebovala strokovno psihoterapevtsko obravnavo, predvsem v kontekstu priprave na sprejemanje in ponovno vzpostavitev stikov z očetom. Odklon A. A. je posledica lastnih, več let trajajočih negativnih izkušenj z očetom, ki pa jih izvedenka ni znala ali zmogla prepoznati. Prav tako sklep predstavlja sklep presenečenja, saj sodišče ni izvajalo dolžnega materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP. Meni, da bi moralo sodišče pred izdajo sklepa izvesti narok. V posledici kršitve načela materialno procesnega vodstva predlagateljica tudi ni podala obsežnih vsebinskih pripomb na izvedensko mnenje.

13. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

14. Pritožbi sta neutemeljeni.

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

15. Pritožnik utemeljeno sodišču prve stopnje očita dolgotrajnost odločanja o ugovoru zoper začasno odredbo, vendar pa na vsebinski preizkus izpodbijanega sklepa navedeno ne vpliva.

16. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem nasprotnega udeleženca, da niti trditvena podlaga, niti v spis predložene listine niso utemeljevale tako drastičnega posega v starševsko pravico nasprotnega udeleženca, kot je ukinitev stikov, pa čeprav le začasna. Popolna ukinitev stika namreč predstavlja skrajni ukrep, za katerega se sodišče odloči, ko koristi otrok ni mogoče zavarovati z milejšim ukrepom. ESČP poudarja, da je polje presoje nacionalnih oblasti glede pravice do stikov med starši in otroci zelo ozko3.

17. Časovne meje pravnomočnosti ob odločanju o začasni odredbi so specifične in jih ne omejuje trenutek izdaje začasne odredbe, temveč trenutek odločanja o ugovoru. V času odločanja o ugovoru pa so nastopile takšne okoliščine, da je bila zaradi prekinitve stikov potrebna ponovna vzpostavitev stikov s pomočjo strokovnih delavcev, zato je pravilna odločitev sodišča, da je bilo v času izdaje izpodbijanega sklepa potrebno navedene stike določiti pod nadzorom CSD. Stiki pod nadzorom se namreč med drugim izvajajo tudi takrat, kadar družinske povezanosti med osebami, med katerimi se izvajajo, ni, ali pa je bila ta dlje časa prekinjena in je zato potreben določen čas za vzpostavitev pristnega odnosa.

18. Pritožbeno sodišče deli mnenje pritožnika, da je starševska pravica, ki jo uresničuje z izvajanjem stikov z A. A. pri nadzorovanih stikih omejena, saj mu omogoča manj svobode pri njihovem izvajanju. Razlog za določitev nadzorovanih stikov v pretežnem delu ni bil v nasprotnem udeležencu, saj vlogo starša z določenimi pomanjkljivostmi dobro opravlja in jo je tudi sposoben opravljati. V konkretnem primeru je bila povezanost med A. A. in očetom dlje časa prekinjena, zato so bili nadzorovani stiki uvedeni predvsem zaradi psihološke podpore, nudene s strani strokovno usposobljene osebe vsem udeležencem postopka, s ciljem, da se ponovno omogoči odnos med otrokom in očetom. Tudi po mnenju višjega sodišča v času izdaje izpodbijanega sklepa določitev stikov brez nadzora strokovnega delavca ne bi bila v korist otroka. Iz mnenja sodne izvedenke dr. B. B. namreč izhaja, da je eden ključnih razlogov za dekličino zavračanje stikov z očetom več let trajajoči proces odtujevanja, ki že dosega raven huje izražene odtujitve, zato je potrebna posebna previdnost pri ponovni vzpostavitvi stikov, zaradi česar je izvedenka predlagala stike pod vodstvom oziroma ob udeležbi strokovnega delavca.

19. Še enkrat je poudariti, da nadzor nad izvajanjem stikov ni bil odrejen zato, da bi nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem otroka kakorkoli ogrozil, temveč je bil odrejen zaradi odtujenosti in potrebe po postopnem navezovanju.

O pritožbi predlagateljice:

20. Sodišču prve stopnje celotne dokazne ocene, kot mu nalaga 8. člen ZPP, ni bilo potrebno opraviti, temveč je pravilno odločilo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Celovit dokazni postopek, ki bo vključeval tudi zaslišanje udeležencev, se bo namreč odvil, ko bo sodišče meritorno odločalo o predlogu.

21. Prvo sodišče je utemeljeno delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca, saj podlage za ukinitev stikov ni bilo. Sodišče lahko pravico do stikov odvzame le, če je otrok na stikih ogrožen. Že iz trditvene podlage za izdajo začasne odredbe ne izhajajo takšne škodljive okoliščine oziroma lastnosti, ki bi utemeljevale izdajo začasne odredbe za začasno ukinitev stikov. Tudi iz podatkov spisa ne izhaja, da bi oče hčer kakorkoli ogrožal. Iz mnenja izvedenke dr. B. B. sicer izhaja, da imajo očetove osebnostne lastnosti na deklico občasno nelagoden vpliv, vendar pa zanjo v ničemer niso ogrožajoče. Tudi otrokovo odklanjanje stikov ne more biti razlog za to, da so se stiki ukinili. Predlagateljica tudi ne ponudi nobenega tako travmatičnega dogodka, ki bi A. A, zaznamoval v smislu, da bi utemeljeno odklanjala stike z očetom. Pritožbeno sodišče se strinja s predlagateljico, da je volja otroka glede opredeljevanja, pri katerem od staršev bi živel, pomembna, vendar se v primeru manipulacije enega od staršev postavlja vprašanje svobodne oziroma samostojne volje otroka.

22. Izvedeni dokazni postopek in listine v spisu namreč z visoko stopnjo verjetnosti izkazujejo drugačno situacijo, kot jo prikazuje mati. Mati stike vzpodbuja zgolj na deklarativni ravni ter otroku na subtilen način sporoča, da njen oče ni v redu, in tako deluje v smeri, da je A. A. stik z očetom začela sama odklanjati, na kar kažejo poleg same kronologije dogodkov tudi mnenja izvedencev, podana v drugih postopkih, ki jih je nasprotni udeleženec priložil k ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi. Enako izhaja tudi iz v tem postopku pridobljenega mnenja sodne izvedenke dr. B. B. Z navedenim mnenjem sta bila seznanjena oba udeleženca postopka, morebitna dopolnitev mnenja ter obravnavanje pripomb na mnenje pa bo stvar nadaljnjega dokaznega postopka.

23. Očitek o procesni kršitvi zaradi pomanjkanja materialno procesnega vodstva ter o odločitvi presenečenja ni utemeljen. V konkretnem primeru ni šlo za nejasno pravno razmerje, predlagateljica pa tudi ne pove, na katero pravno podlago bi jo prvo sodišče moralo opozoriti (285. člen ZPP). Poleg tega je predlagateljica odgovorila na vse ugovorne navedbe nasprotnega udeleženca, zato s sklicevanjem na omenjeno kršitev ne more biti uspešna.

O pritožbah obeh udeležencev zoper sklep z dne 30. 11. 2020

24. Z izpodbijanim sklepom je sodišče mladoletni A. A. za kolizijsko skrbnico postavilo odvetnico K. K., ki je v tem postopku dolžna zavarovati pravice in koristi mladoletne A. A.

25. Zoper sklep sta se pritožila oba udeleženca.

Predlagateljica v pritožbi meni, da je prvo sodišče pri izdaji sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj izreka glede na razloge izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče je odločitev oprlo na vsebino izvedenskega mnenja, ki v sodnem postopku sploh še ni bilo vključeno v dokazni sklep in izvedeno kot dokaz. Iz doslej izvedenih dokazov in listin v spisu ne izhaja obstoj večletnega odtujevanja s strani matere, kot to izhaja iz izvedenskega mnenja. Postavitev kolizijskega skrbnika ne more temeljiti le na verjetnosti obstoja terjatve, ampak na gotovosti, saj ne gre za odločanje v postopku zavarovanja. Sodišče se v izpodbijanem sklepu tudi ni opredelilo glede obsega pravic in obveznosti kolizijskega skrbnika.

26. Nasprotni udeleženec v pritožbi opozarja, da v obravnavanem primeru ne gre za kolizijo med interesi mladoletnih otrok in staršev, pač pa za spor med staršema o izvrševanju roditeljske pravice. Nasprotje interesov kvečjemu obstaja na strani matere, ki otroka izkazano odtujuje in mu želi preprečiti osamosvojitev, v ničemer pa ni izkazan obstoj nasprotja interesov med očetom in otrokom.

27. Pritožbi sta neutemeljeni.

28. Obrazložitev sodišča prve stopnje je res skromna, vendar je odločitev vseeno mogoče preizkusiti, zato pritožbeno uveljavljani razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podan.

29. V predmetnem nepravdnem postopku sodišče odloča o obsegu in načinu izvajanja stikov otroka s staršem, ki mu otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo.

30. Pravno podlago za postavitev kolizijskega skrbnika otroku v tem postopku predstavljata določba petega odstavka 45. člena Zakona o nepravdnem postopku ter tudi določba prvega odstavka 269. člena Družinskega zakonika.

31. Otrok je osrednji subjekt roditeljske pravice in s tem tudi sam stvarno in procesno legitimiran, vendar pa mu to, vse dokler ni star 15 let in sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, ne daje upravičenja oziroma legitimacije, da bi v postopku zahteval, na kakšen način naj starša izvršujeta roditeljsko pravico. Odgovornost za odločanje o tem je dana staršema, sodišče pa ob tem na otrokovo korist pazi po uradni dolžnosti4. Tudi v ustavnih odločbah je bilo že večkrat poudarjeno, da otrok ni objekt sodnega odločanja, temveč subjekt, ki ga mora sodišče kot takega tudi obravnavati (22. člen Ustave RS).

32. Čeprav mladoletna A. A. ni formalna udeleženka tega postopka (formalna udeleženca v nepravdnem postopku sta mati kot predlagateljica in oče, proti kateremu je predlog vložen), je neizpodbitno dejstvo, da se bo odločitev nanašala tudi nanjo, zato je prav, da v postopku sodeluje in brani svoje interese.

33. Sodišču prve stopnje se je glede na izvedeni dokazni postopek ter postopek, ki se je odvijal pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, utemeljeno zastavilo vprašanje, ali sta starša zaradi izjemno konfliktnega medsebojnega odnosa ter materinega odtujevanja otroka očetu, še sposobna zasledovati koristi mladoletne A. A. Tudi po presoji pritožbenega sodišča A. A. glede na podatke spisa potrebuje varstvo v razmerju do staršev. Navedeno je ugotovljeno s stopnjo prepričanja, čeprav bi zadostovala tudi verjetnost. Postavitev kolizijskega skrbnika otroku ni usmerjena zoper starše, kot si to udeleženca zmotno razlagata, temveč zasleduje varovanje in uresničevanje otrokovih procesnih pravic.

34. Zaradi zagotovitve njenega neodvisnega zastopanja v postopku je sodišče prve stopnje A. A. v konkretnem primeru pravilno postavilo kolizijsko skrbnico, ki bo skrbela za zavarovanje njenih pravic in koristi v tem postopku, s tem pa je hkrati tudi dovolj določno začrtalo obseg obveznosti in pravic skrbnice.

O pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 29. 1. 2021

35. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za predodelitev A. A. njemu v začasno varstvo in vzgojo.

36. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Opozarja, da je mati še vedno prepričana, da oče otroku škoduje, kar vpliva na to, da se stiki ne morejo vzpostaviti. A. A. je s strani matere viktimizirana tudi zaradi dolgoletne izpostavljenosti sodnim postopkom, ki jih je sprožila mati, in psihiatričnim pregledom, na katere jo vodi že osem let, da bi dokazala, da je oče škodljiv za otroka. V stroki se je uveljavilo prepričanje, da je hujša oblika odtujitve čustvena zloraba otroka, ki je primerljiva z drugimi zlorabami ter povzroči podobne posledice. Meni, da delavci CSD X nimajo potrebnih strokovnih znanj pri ponovnem vzpostavljanju stikov otroka z očetom, niti za presojanje o tem, ali in kdaj otrok potrebuje terapevta in kakšna oblika terapevtske pomoči je potrebna.

37. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

38. Pritožba ni utemeljena.

39. Nasprotni udeleženec je le dva meseca po izdaji sklepa o ugovoru, s katerim je sodišče določilo stike pod nadzorom, vložil predlog za spremembo izdane začasne odredbe. Predlog je utemeljeval s tem, da se bo v nasprotnem primeru mladoletna A. A. od njega popolnoma odtujila, saj je žrtev dolgoletnega odtujevanja s strani matere.

40. V fazi postopka izdaje spremembe začasne odredbe se presoja vprašanje, ali so se bistveno spremenile okoliščine, ki narekujejo drugačno odločitev od že sprejete, oziroma če je odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana.

41. Iz poročil CSD o izvedenih stikih izhaja, da je zaznati določen napredek pri vzpostavitvi stikov, zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča preuranjen predlog za začasno predodelitev otroka očetu oziroma za spremembo že izdane začasne odredbe. Šele v primeru, da se stiki zaradi neuvida matere v nujnost ohranitve vezi med očetom in otrokom tudi s pomočjo CSD ne bi mogli izvajati, se bo potrebno s pomočjo izvedenke soočiti s tehtanjem, ali dati prednost dolgoročni koristi otroka in A. A. zaupati v varstvo in vzgojo očetu, ali ohraniti obstoječe stanje.

42. Ni namen stikov pod nadzorom, kot to pravilno navaja nasprotni udeleženec, da ti potekajo tako dolgo, da bo odnos med otrokom in očetom odličen, kar se na stikih pod nadzorom zaradi njihove nenaravnosti ne more zgoditi, pač pa, da se odnos normalizira. Kot je prvo sodišče že navedlo v izpodbijanem sklepu, bo po prejemu končnega poročila s strani CSD glede na njegovo vsebino bodisi določilo stike brez nadzora bodisi bo o ureditvi stikov na novo odločalo, pri čemer se nakazuje tudi možnost predodelitve otroka očetu, če mati ne bo še aktivneje sodelovala pri vzpostavitvi stikov.

43. Država ima v primerih, ki se nanašajo na pravice do stikov z enim od staršev, načeloma obveznost, da sprejme ukrepe za ponovno združitev staršev z njihovimi otroki in da takšna srečanja omogoči, če to narekuje otrokova korist5. Vzpostavitev rednih stikov otroka z nasprotnim udeležencem je namreč nujna predpostavka za uspešen osebnostni razvoj otroka. Če se stiki ne bodo izvrševali v polnem obsegu, bi bila po mnenju pritožbenega sodišča morda na mestu izdaja sklepa o začasni odredbi za obvezno vključitev udeležencev v družinsko ali samostojno terapijo oziroma zdravljenje ali v svetovalni program, z namenom, da mati uvidi nujno spremembo lastnega pristopa oziroma odnosa do stikov ter da oče zrahlja togost svojih pravil. V primeru, da se ugotovi, da se kateri izmed udeležencev postopka terapije ne udeleži, bi to lahko bila pomembna okoliščina pri končni odločitvi.

44. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbe udeležencev postopka zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijane sklepe potrdilo.

-------------------------------
1 V nadaljevanju ZPP.
2 V nadaljevanju Pravilnik.
3 Zadeva ESČP Cincimino proti Italiji št. 68884/13 z dne 28. 4. 2016.
4 Glej ESČP, C. proti Hrvaški št. 80117/17 z dne 8. 10. 2020.
5 glej odločbi ESČP: A. V. proti Sloveniji 878/13 in Raileano proti Romuniji št. 67304/12


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 269, 269/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 249, 285
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 45
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) - člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 40, 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwNzEx