<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 1046/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:IV.CP.1046.2020

Evidenčna številka:VSL00035920
Datum odločbe:21.07.2020
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Blanka Javorac Završek
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba v družinskih sporih - stiki staršev z otrokom - pravica do stikov - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - omejitev stikov - največja otrokova korist - epidemija - COVID-19 - ogroženost otroka - preprečevanje stikov - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - pravica do zasebnosti - družinska sistemska psihoterapija

Jedro

Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.

Izredne razmere in potencialna možnost okužbe same po sebi niso razlog za poseg v že izdano odločbo in razlog za dodatno omejitev že tako okrnjenih stikov dečka z očetom. Življenje s korona virusom postaja realnost in rešitev ni v omejitvi stikov, temveč v prevzemu odgovornosti za izvajanje zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe.

Kot izhaja iz splošnih smernic za opravljanje izvedeniškega dela na področju psihologije, psihologi ocenjujejo primernost staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb z vidika največje koristi otroka, medtem ko psihiatri v družinskem izvedenstvu ocenjujejo, ali imajo starši klinično pomembne duševne in vedenjske motnje in kako lahko te motnje vplivajo na starševski stil ter ali so te motnje dostopne zdravljenju.

Pred ali med pravdo s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz niti listina, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca, temveč jih lahko sodišče upošteva le kot del strankine trditvene podlage pri obravnavanju pripomb na izvedeniško mnenje. Nobena stranka ne more zahtevati zaslišanja takega izvedenca, ki procesno gledano pravzaprav ni izvedenec, pač pa pomočnik stranke, ki ji pomaga utemeljevati trditve o zatrjevanih dejstvih.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta starša dne ... 2018 rojenega sina A. A.

2. Tekom postopka je sodišče prve stopnje izdalo več začasnih odredb. Z začasno odredbo z dne 19. 12. 2019 je odločilo, da stiki med mladoletnim sinom in njegovim očetom ( tožencem) začasno potekajo vsak drugi vikend, v soboto, ko oče sina ob 15. uri prevzame na vhodu stanovanjske stavbe, v kateri živi dečkova mati (tožnica), do 17. ure, ko oče sina preda materi na istem mestu, in naslednji dan, v nedeljo, od 15. ure do 17. ure; stiki med tednom, ki sledi vikendu, ko ima deček stik z očetom, potekajo ob četrtkih, ko oče mladoletnega otroka prevzame v vrtcu ob 15. uri in ga ob 17. uri preda materi; če je na dan stika dela prost dan, oče namesto v vrtcu prevzame sina ob 15. uri na vhodu stanovanjske stavbe, v kateri živi mati; stiki med tednom, ki sledi vikendu, ko deček nima stika z očetom za vikend, potekajo ob ponedeljkih in sredah, ko oče mladoletnega otroka prevzame v vrtcu ob 15. uri in ga ob 17. uri preda materi; če je na dan stika dela prost dan, oče sina namesto v vrtcu prevzame ob 15. uri na vhodu stanovanjske stavbe, v kateri živi mati.

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za spremembo že izdane začasne odredbe tako, da naj sodišče do pravnomočno končanega pravdnega postopka začasno omeji stike mladoletnega A. A. z očetom na enkrat na štirinajst dni ob sredah med 14. in 16. uro na domu tožnice, ob prisotnosti varuške oziroma druge osebe, ki ji tožnica zaupa, toženec pa naj pred izvedbo prvega stika opravi testiranje na korona virus (ravno tako mati toženca) in naj rezultate testa, v primeru, da bodo ti negativni, pokaže tožnici pred izvajanjem stika. V primeru, da je rezultat testa pozitiven oziroma, da se ne predloži, pa naj do nadaljnjega (okrevanja toženca) odpadejo vsi stiki med mladoletnim A. A. in tožencem. V času epidemije korona virusa in izrednih razmer v Sloveniji, torej od 13. 3. 2020 dalje, se ti stiki nadomestijo z deset minutnim video stikom med tožencem in mladoletnim A. A. preko aplikacije Viber, ki poteka od 16. do 16.10, in se fizični stiki v tem času ne izvajajo. Toženec se mora mesečno do 10. v mesecu testirati na infekcijo korona virusa in na uživanje mamil in alkohola, in če je kateri test pozitiven, se mu stiki prepovedo. Na stikih med mladoletnim A. A. in očetom ne smeta biti prisotni B. B. in C. C. prav tako stiki ne smejo potekati na domu toženca. Toženec mora vsaj dva dni pred napovedanim stikom obvestiti tožnico, če bo stik izvrševal, tako, da ji to sporoči po elektronski pošti. Stik med mladoletnim A. A. ter tožencem se prekine, če je tožnica (verjetno je imela tožnica v mislih toženca, op. sodišča) pod vplivom alkohola ali mamil ali pozitivna na korona virus, o čemer odloča tožničina varuška oziroma socialni delavec na CSD-ju oziroma tožnica (I. točka izreka). Sodišče je zavrnilo tudi predlog toženca za spremembo izdane začasne odredbe, po katerem bi stiki med mladoletnim A. A. in tožencem v času epidemije potekali tako, da je mladoletni A. A. en teden na naslovu tožnice, drugi teden pa na naslovu toženca. Ko se epidemija konča oziroma, ko država sprosti karanteno, stiki nadalje potekajo v skladu z veljavno začasno odredbo. Stik z drugim od staršev, ki v tednu ne izvaja stikov, se določi preko video klica vsak drugi dan v obsegu 20 minut (II. točka izreka). Po uradni dolžnosti je prvo sodišče stike razširilo še na stike na daljavo z uporabo aplikacij, ki omogočajo prenos slike v živo (III. točka izreka).

4. Zoper I. točko izreka se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1, pritožuje tožnica, s predlogom, da pritožbeno sodišče predlogu ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep prvega sodišča razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugo sodnico Okrožnega sodišča v Ljubljani. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa pridobiti strokovno mnenje pristojnega centra za socialno delo ter izvedensko mnenje medicinske (epidemiološke) stroke. Poudarja, da varuška, ki pomaga tožnici pri varstvu mladoletnega otroka, biva pri tožnici, zaradi česar niti teoretično ne more predstavljati kakršnegakoli tveganja za okužbo z novim korona virusom. Tožnica je edina skrbnica mladoletnega A. A. od njegovega rojstva, ki za A. A. ves čas odlično skrbi. Zato je ona tista, ki najbolje ve, kako mladoletnega A. A. zaščititi pred okužbo z nevarnim virusom, zato v svoje stanovanje upravičeno ne spušča oseb, ki bi lahko virus prenašale. Meni, da je prikrajšana za vrhovno vrednoto poštenega sojenja in za nearbitrarno vodenje postopka, s tem pa je kršena tudi njena ustavna pravica do nepristranskega sojenja. Stanje po zavrnitvi tožničinega predloga za izdajo sklepa o začasni odredbi z dodatno razširitvijo stika glede na predhodni sklep o začasni odredbi v tej zadevi nesorazmerno posega v otrokov vsakodnevni občutek varnosti in rutine ter ga odtujuje od matere, čeprav je jasno, da tako majhen otrok potrebuje stalno prisotnost matere, ne pa prisotnost otroku nepoznanih tretjih oseb in v okolju, ki je otroku tuje, hkrati pa obstaja visoka verjetnost, da se bo otrok v tem okolju okužil z novim korona virusom. Povsem jasno je, da mora tako majhen otrok večino časa preživeti pri edini skrbnici v njegovem življenju, to je pri tožnici, ne pa, da več ur na teden preživi v očetovem avtomobilu, ki ga ta vozi iz centra mesta, kjer živi tožnica, na ljubljansko periferijo, kjer živi toženec. Osebe, ki so utemeljeno osumljene kaznivih dejanj z elementi nasilništva, kot to velja za toženca, so izjemno nevarne, ne le za mater, temveč tudi za mladoletnega otroka. Poudarja, da je izvedenka toksikološke stroke ugotovila, da je toženec še v času trajanja tega postopka v kombinaciji z alkoholom zlorabljal prepovedane droge. Prvo sodišče absolutno premajhno pozornost namenja toženčevi odvisnosti od prepovedanih drog. Meni, da je v postopku dokazano, da ima težave z zlorabo prepovedanih drog in alkoholom toženec in ne tožnica. Z vidika možnosti okužbe in prenosa novega korona virusa predstavlja toženec visoko rizično osebo, saj njegova mati, s katero živi na istem naslovu, dela na kliniki in se lahko v vsakem trenutku okuži z novim korona virusom. Okolje, kjer živi toženec, je nesprejemljivo in izvrševanje stika na tem naslovu pomeni redno, resno in neposredno hudo ogrožanje zdravstvenega stanja mladoletnega A. A. (tudi zaradi njegovega zdravstvenega problema „luknjice na srcu“). Izpostavi, da toženec živi v istem objektu s sestro, ki opravlja delo prodajalke v trgovini z živili ter se vsakodnevno srečuje z več sto ljudmi, od katerih jih je nekaj ducat lahko okuženih. Toženec ima tudi dekle in prijatelje, s katerimi se kljub prepovedi gibanja druži, kar še dodatno potencira ne le možnost, ampak kar verjetnost, da bi ob stiku z mladoletnim otrokom tega okužil, prav tako tudi tožnico, ta pa pozneje svoja starša, ki sta starejša občana in spadata v skupino, ki ju novi korona virus lahko najhuje in trajno prizadene. Opozarja, da toženec nima urejenega osebnega in poklicnega življenja, kajti prejema nizke osebne dohodke. Poleg tega pri 31-ih letih nima urejenega lastnega prebivališča, pač pa živi skupaj z mamo in odraslo sestro, medtem ko tožnica vsak dan opravlja delo v okviru svoje kozmetične dejavnosti, prejema redne prejemke, vodi lastno gospodinjstvo, živi sama in brez vsakodnevne asistence matere. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi upoštevati, da tožnica stikov v širšem obsegu, kot jih je predlagala v tej zadevi, niti ne more izvrševati, saj bi to pomenilo, da mora biti doma cele dneve in se ukvarjati s predajo in s prejemom otroka od toženca. Tako pogosti stiki med tožencem in mladoletnim A. A., kot jih je vpeljalo prvo sodišče, zato popolnoma izničijo možnost za tožničino poslovno dejavnost. Tožnica za razliko od toženca med tednom dela do večernih ur in ni jasno, kako bo stik mogoče tako ali drugače izpeljati praktično vsak dan.

5. Toženec je na pritožbo tožnice odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

6. Zoper II. točko izreka se pritožuje toženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pojasnjuje, da je izvedenka predlagala, da se stiki med tožencem in mladoletnim A. A. postopoma povečujejo. V obdobju, ko je tudi sam v izolaciji, bi se mladoletnemu otroku lahko popolnoma posvetil, zato bi bilo povečanje stikov, kot jih predlaga, smiselno uvesti. Pojasnjuje, da njegova mati, ki je sicer medicinska sestra v UKC, že nekaj tednov ne dela in je doma na čakanju.

7. Tožnica je na pritožbo toženca odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

8. Pritožbi sta neutemeljeni.

O pritožbi tožnice

9. Sodišče prve stopnje je navedlo materialnopravne in vsebinske razloge, ki odločitev potrjujejo, pri tem pa ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, niti uveljavljanih, niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

10. Sodišče prve stopnje je tekom postopka pridobilo že več mnenj in poročil centra za socialno delo, ki je aktivno vključen v postopek, zato za obvezno pridobitev novega mnenja v zvezi s konkretno začasno odredbo ni bilo nobene potrebe. Prav tako ni bilo potrebe po pridobitvi izvedeniškega mnenja epidemiološke stroke, ki ga tožnica niti ni predlagala. Pritožbeno sodišče poudarja, da mora biti postopek za izdajo začasne odredbe hiter, zaradi česar sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč ob upoštevanju hitrosti postopka le tiste najpomembnejše. Celovit dokazni postopek pa se bo odvil, ko bo sodišče meritorno odločalo o tožbenem zahtevku.

11. Po 56. členu Ustave otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Kot je bilo že večkrat navedeno, je namen stikov v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi. Pravica do stikov je v prvi vrsti pravica otroka. Stiki so praviloma urejeni tako, da potekajo neposredno.

12. V fazi postopka izdaje spremembe začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je primernejši za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila začasna odredba izdana, oziroma, če je odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana.

13. Trditvena podlaga tožnice v tej smeri je šibka. Tožnica upravičenost izdaje začasne odredbe za še dodatno omejitev stikov utemeljuje z dejstvom, da je zaradi epidemije korona virusa mladoletni A. A. v času stikov s tožencem ogrožen, saj mati toženca, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, opravlja delo v zdravstvu, ter da je bilo s toksikološko preiskavo ugotovljeno, da je toženec konzumiral prepovedane droge in alkohol.

14. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da izredne razmere in potencialna možnost okužbe same po sebi niso razlog za poseg v že izdano odločbo in razlog za dodatno omejitev že tako okrnjenih stikov dečka z očetom. Na ravni države so bili v času izdaje sklepa sprejeti strogi ukrepi glede gibanja in združevanja, ravno z namenom minimiziranja možnosti širitve okužbe s korona virusom.

15. V predlogu tožnica izpostavi mater toženca, s katero toženec živi v istem gospodinjstvu in ki je zaposlena kot višja medicinska sestra na UKC. Res je večja verjetnost okužbe, če starš oziroma oseba, s katero starš prihaja v stik, opravlja delo, kjer pride v stik z večjim številom ljudi, a le v primeru, če se pri opravljanju dela ne drži obveznih oziroma priporočenih ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom. Da se mati toženca ne drži ukrepov, tožnica ne zatrjuje. Pritožbeno sodišče pa ne dvomi, da zdravstveni delavci zaradi zavedanja, kakšno grožnjo predstavlja novi korona virus, še dosledneje upoštevajo odrejene in priporočene ukrepe za preprečevanje širjenja virusov okužb kot povprečen državljan.

16. Iz tožničinih pritožbenih navedb, da je dne 11. 3. 2020 zaradi stikov morala odpovedati naročeno stranko ter da zaradi ukvarjanja s poslovno dejavnostjo ne more biti cele dneve doma, oziroma da dela do večernih ur, izhaja, da je bila tudi tožnica v stiku z drugimi ljudmi in ne le toženec, kot to zatrjuje.

17. Glede varuške, ki jo izpostavi pritožba, se pritožbeno sodišče ne more opredeliti, saj tožnica v vlogi z dne 10. 3. 2020 navaja, da nima stalne varuške, v pritožbi pa na eni strani navaja, da varuška ves čas biva pri tožnici, na drugi strani pa, da kot edina oseba sama skrbi za otroka brez vsakodnevne asistence matere in drugih.

18. Tožnica v predlogu ni zatrjevala niti s s stopnjo verjetnosti izkazala, da bi bil mladoletni A. A. ob morebitni okužbi z virusom bolj ogrožen kot ostali otroci njegove starosti.

19. Življenje s korona virusom postaja realnost in rešitev ni v omejitvi stikov, temveč v prevzemu odgovornosti za izvajanje zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe.

20. Glede zatrjevane okoliščine, da je bil toženec februarja 2019 pozitiven na testu prepovedanih drog in alkohola, tudi po mnenju pritožbenega sodišča še ni utemeljenega razloga za izdajo predlagane spremembe začasne odredbe. Iz izvedenih stikov ne izhaja, da bi oče kakorkoli ogrožal otroka. Celo nasprotno. Oče, kot izhaja iz poročila CSD, je v svoji vlogi kompetenten in samostojen, za otroka ustrezno poskrbi, prav tako pa tudi ni bilo izpostavljeno, da bi bilo na stikih pri tožencu zaznati vpliv drog ali alkohola. Tudi iz izvedenskega mnenja mag. D. D., spec. klinične psihologije, ne izhaja, da za mld. A. A., ko bo z očetom, ne bo ustrezno poskrbljeno tako z vidika fizioloških kot tudi čustvenih potreb. Kot je ugotovila izvedenka, so namreč starševske kapacitete toženca ustrezne. Pri nobenem od staršev tudi ni zaznala težav zaradi pretiranega uživanja alkoholnih pijač oziroma drugih psihotropnih substanc.

21. Ogroženost otroka se tudi po mnenju pritožbenega sodišča bolj kaže v samovoljni tožničini preprečitvi stikov A. A. z očetom, kot pa v zatrjevanih dejstvih.

O pritožbi toženca

22. Zgolj dejstvo, da je v času epidemije toženec 24 ur doma, zaradi česar bi imel več časa za otroka, ni razlog, da se že določeni stiki spremenijo. Res je sodna izvedenka navedla, da bi bilo v največjo korist mladoletnega A. A., da ima čim širše in kar najpogostejše stike z očetom, saj je primerjalno z materjo z vidika osebnostnih lastnosti in vzorcev vedenja oče tisti, ki je pravzaprav primernejši, da se mu otroka zaupa v varstvo in vzgojo, vendar pa je hkrati priporočala postopnost pri širitvi stikov z očetom. Predlog toženca za izmenično tedensko bivanje otroka pri enemu izmed staršev je zato preuranjen.

Sklepno in napotki za nadaljnje delo

23. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

24. Kot izhaja iz splošnih smernic za opravljanje izvedeniškega dela na področju psihologije, psihologi ocenjujejo primernost staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb z vidika največje koristi otroka, medtem ko psihiatri v družinskem izvedenstvu ocenjujejo, ali imajo starši klinično pomembne duševne in vedenjske motnje in kako lahko te motnje vplivajo na starševski stil ter ali so te motnje dostopne zdravljenju.

25. Pritožbeno sodišče ponovno opozarja, kar je storilo že v sklepu z dne 7. 4. 2020, da pred ali med pravdo s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz niti listina, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca2, temveč jih lahko sodišče upošteva le kot del strankine trditvene podlage pri obravnavanju pripomb na izvedeniško mnenje in samo v tem kontekstu je takšno mnenje potrebno tudi obravnavati. Zaradi tega nobena stranka ne more zahtevati zaslišanja takega izvedenca, ki procesno gledano pravzaprav ni izvedenec, pač pa pomočnik stranke, ki ji pomaga utemeljevati trditve o zatrjevanih dejstvih. Formalnost določb ZPP o dokazovanju z izvedencem namreč zagotavlja nepristranskost izvedenca in kontradiktornost izvajanja tega dokaza. To pri predpravdnem oziroma med pravdo s strani stranke pridobljenem mnenju ni varovano. Sodni postopek za pridobivanje izvedenskega mnenja je predpisan tako, da lahko obe stranki enakopravno sodelujeta že pri samem določanju izvedenca. Izvedencu se naloži, da pregleda celoten spis in opravi razgovor z obema strankama ter otrokom. Po pridobitvi mnenja pa mu lahko stranki enakopravno ugovarjata, zahtevata dopolnila ter postavljata pisna in ustna vprašanja. Vseh teh zagotovil pri pridobitvi mnenja pred pravdo oziroma med pravdo s strani samo ene stranke ni.3 Tako kot druge dokaze, tudi dokaz z izvedencem izvaja sodišče.

26. Čeprav gre za korist otroka, tožnice ni mogoče prisiliti, da se podvrže toksikološki preiskavi, saj jo varuje ustavna pravica varstva zasebnosti in osebnih pravic (35. člen Ustave RS), temveč je v takšnem primeru njeno ravnanje potrebno šteti kot indic v njeno škodo (prvi odstavek 262. člena ZPP).

27. Po mnenju pritožbenega sodišča čustvene stiske otroka, predvsem zaradi odnosa med očetom in materjo oziroma materinega prepričanja, da oče zanj ni varen, ni primerno reševati z ožanjem že tako omejenih stikov otroka z očetom, temveč je treba delovati v smeri izboljšanja komunikacije med staršema oziroma spremembe nezaupljivega odnosa s strani matere do očeta. Poseg v pravico do stikov je namreč, kot je bilo že navedeno, hud poseg, ne le v starševsko skrb oziroma pravico, temveč predvsem v pravico otroka, da ima redne in kontinuirane stike z odsotnim staršem ter da na ta način vzdržuje povezan odnos.

28. Glede na podatke spisa je pritožbeno sodišče mnenja, da bi bilo potrebno pravdnima strankama ponuditi pomoč v obliki vključitve v psihoterapevtsko obravnavo, znotraj socialne mreže v okviru centra za socialno delo, oziroma vključitev pravdnih strank v družinsko ali samostojno terapijo oziroma zdravljenje, ali v svetovalni program z namenom, da pravdni stranki uvidita nujnost potrebnega medsebojnega komuniciranja oziroma odnosa.

29. Na koncu pa pritožbeno sodišče še meni, da je v obravnavani zadevi v največjem interesu otroka, da sodišče o tožbenem zahtevku kar najhitreje sprejme meritorno odločitev.

-------------------------------
1 V nadaljevanju ZPP.
2 Izvedenec je oseba, ki jo določi pravdno sodišče, da v skladu s svojim strokovnim znanjem na podlagi predpisov, ki urejajo določeno strokovno področje, in pravil te stroke, neodvisno in samostojno sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotovi in razjasniti pravno pomembna dejstva (243. člen ZPP).
3 Glej o tem V. Erjavec, Dokaz z izvedencem, Podjetje in delo 2012, št. 6-7, stran 1394, Jan Zobec, Komentar ZPP, 2. knjiga stran 475 in 492, ter sodno prakso: II Ips 748/2005, II Ips 708/2006II, Ips 182/2012, II Cp 1634/2014 in druge.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 35, 56
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 243
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 161, 162, 170, 170/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.02.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ0NjM5