<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep IV Cp 300/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.300.2017

Evidenčna številka:VSL0086920
Datum odločbe:15.03.2017
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Dušan Barič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - sprememba stikov - določitev režima stikov - prazniki - počitnice - določitev novega izvedenca - očitna pisna pomota - stroški postopka v družinskih sporih - kriterij uspeha

Jedro

Sodišče je upoštevalo namen stikov, ki ni le v tem, da tisti od staršev, ki z otrokom ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe, temveč je predvsem v tem, da se prepreči odtujitev otroka in da se v čim večji meri ohranijo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ki živijo skupaj. Sodišče prve stopnje je skrbno, argumentirano in življenjsko sprejemljivo določilo stike med daljšimi in krajšimi počitnicami ter med prazniki.

Sodišče na podlagi 413. člena ZPP v postopkih o zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloča po prostem preudarku. Ob upoštevanju kriterija uspeha v postopku in načela pravične izenačitve stroškovnega bremena, ob dejstvu, da je tožnik šele po izdaji izvedeniškega mnenja in zaslišanju izvedenke umaknil tožbo glede zahtevka za predodelitev otroka ter postavil zahtevek za razširitev stikov, je po mnenju pritožbenega sodišča prav, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje, medtem ko stroške z izvedeniškim mnenjem krije toženka le v višini 1/4, saj je bila izvedenka primarno postavljena zaradi tožnikove zahteve za predodelitev otroka, čeprav se je v mnenju izrekla tudi glede določitve oziroma obsega in načina izvajanja stikov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v stroškovni odločitvi (IV. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 706,60 EUR nadomesti z zneskom 353,30 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo predlogu tožnika za razširitev stikov med mladoletno A. in njenim očetom in spremenilo s sodno poravnavo pri Okrožnem sodišču v B. IV P 1/2014 z dne 9. 4. 2014 določene stike, tako, kot to izhaja iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Kar je tožnik zahteval drugače, je zavrnilo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je v roku 15 dni dolžna tožeči stranki povrniti 706,60 EUR iz naslova stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja ter sklenilo, da druge stroške tega postopka krije vsaka stranka svoje (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka v delu, kjer so določeni po mnenju pritožbe preobsežni stiki ter zoper IV. točko izreka glede odločbe o pravdnih stroških, vlaga pritožbo toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Navaja, da ima hči ob prehajanju med staršema veliko stisk, predvsem zaradi tožnikovih manipulacij oziroma pritiskov. Glede stikov hčere z očetom med prazniki, toženka vztraja, da so bili po sodni poravnavi ti stiki povsem ustrezno in zadostno določeni. Primarni so torej redni stiki, določeni s poravnavo, praznike pa bi hčer preživela pri tistem od staršev pri katerem se nahaja med prazniki, razen božiča (vključno z božičnim večerom) in novega leta, ki jih preživlja izmenično glede na prejšnje leto. Tako so se do sedaj stiki tudi izvajali in toženka vztraja, da se tako izvajajo tudi naprej. Ne drži zaključek sodišča, da naj bi izvedenka strokovno in življenjsko logično predlagala obseg stikov. Toženka v tej zvezi opozarja na dve okoliščini. Prva je ta, da že samo sodišče v dveh primerih ni sledilo predlogu izvedenke in je stike določilo drugače, po drugi strani pa je mnenje izvedenke v določenem delu samo s seboj v nasprotju. Izvedenka namreč po eni strani zatrjuje, da naj bi bilo povečanje stikov hčere z očetom koristno, po drugi strani pa sama ugotavlja, da oče neustrezno nastopa oziroma ravna s hčerjo, saj jo vse preveč vključuje v razprave o stikih, kar hčer vidno spravlja v stisko, kar predstavlja neke vrste manipulacijo z otrokom. Izvedenka tudi povsem pravilno zaključuje in ugotavlja, da tožnik dokaj togo vztraja pri svojih pogledih in stališčih in je prepričan v svoj prav. Kljub dejstvu, da tožnik preveč psihično pritiska na hčer, je izvedenka predlagala povečanje stikov, kar kaže na neustreznost njenega izvedeniškega mnenja in je zato prvo sodišče napačno zavrnilo toženkin dokazni predlog za postavitev novega izvedenca. Neustrezno širitev stikov utemeljuje s strokovnimi razlogi, in sicer, da se otroku s prepogostim prehajanjem iz enega v drug dom poruši stabilnost in varnost primarnega doma; prepogosta selitev postane za otroka moteča in prevelika obveznost, neprestano se mu mudi, prekiniti mora svoje dejavnosti in se urediti za prehod; v večini primerov med materjo in hčerjo obstaja močnejša biološka vez, kot pa med hčerjo in očetom; otrok mora vedeti, kje je doma, doma mora preživeti večino časa, ker ima lahko le en pravi dom, dva doma vodita v razcepljenost, otrok ne ve, kje je doma; za otroke je dvojno skrbništvo škodljiva praksa, na kar opozarjajo psihologi iz prakse, pri čemer je takšne prakse v tujini veliko, posledično se zato skupno skrbništvo opušča. Mladoletno hčer je toženka že na sedanji režim stikov težko navadila, hči je izkazovala nemir in pretirano aktivnost, ki jo je morala toženka zavestno blažiti. Po mnenju toženke predstavlja življenje A. pri očetu dodaten stres, povečane zahteve in dodatne spremembe, s katerimi se mora soočiti (očetova nova partnerka in njena otroka). Toženka nasprotuje dodatnemu dnevu stikov med tednom oziroma podaljšanju teh stikov. Glede končanja stikov za vikend, toženka vztraja, da trajajo do ponedeljka zjutraj samo za čas, ko A. obiskuje vrtec, ko pa bo začela obiskovati osnovno šolo, naj ti stiki trajajo v nedeljo do 17.00 ure. Če je sodišče že upoštevalo izvedensko mnenje, ni jasno, zakaj je potem določilo stike v času božičnih in novoletnih počitnic drugače, kot je predlagala izvedenka. Prav tako sodišče ni sledilo izvedenki glede velike noči in velikega ponedeljka. Toženka poudarja, da bi morala božične praznike v letu 2016 hči preživeti z njo, ker jih je prejšnje leto z očetom. Po odločitvi sodišča bi te praznike dve leti zaporedoma preživela z očetom, poleg tega je glede teh praznikov izpuščeno leto 2017 in navedeno leto 2018, zato je odločitev v tem delu napačna. Toženka se ne strinja z odločitvijo, da hči preživi s tožnikom prav teden pred zimskimi počitnicami, ko je z njo in predlaga, da se določi katerikoli teden v zimskem času, razen teden pred in po počitnicah s toženko. Sedanja odločitev bi pomenila, da bi morala hči nemudoma z enih počitnic odpotovati na druge, brez da bi vmesni čas preživela doma, kar je naporno in težko za odraslo osebo, kaj šele za otroka. Toženka izpodbija tudi odločitev sodišča, da mora tožniku povrniti 706,60 EUR pravdnih stroškov, kar predstavlja polovico stroškov izvedenca. Dejstvo je, da je tožnik najprej zahteval, da se hči predodeli v varstvo in vzgojo njemu, ko pa je uvidel, da s tem ne bo uspel, je zahtevek v tem delu umaknil in postavil podrejeni zahtevek. Že iz tega razloga bi moral trpeti stroške postopka tožnik.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Starši morajo pravice in dolžnosti iz prvega odstavka 54. člena Ustave izvrševati v korist otroka. Predpostavlja se, da so starši zavedajoč se svoje odgovornosti do otroka pripravljeni in sposobni ravnati v korist otroka. Ker so pravice staršev do otroka enake (prvi odstavek 54. člena v zvezi z drugim odstavkom 14. člena Ustave), morajo starši praviloma skrbeti za otroke skupaj, tudi v primeru, če živijo ločeno. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice glede izvrševanja starševskih skrbi ter ohranitve stikov med starši in otroci, šteje, da je glavno vodilo otrokova največja korist in da lahko otrokove koristi, odvisne od njihove narave in resnosti presežejo koristi starša.(2)

6. Neutemeljeno pritožba nasprotuje obsegu in načinu izvajanja stikov, ki jih je z izpodbijanim sklepom določilo prvo sodišče. Pri odločanju o stikih tožnika s hčerjo je pravilno izhajalo iz določb prvega odstavka 106. člena ZZZDR in stike uredilo tako, da je sledilo koristim otroka. Sodišče je upoštevalo namen stikov, ki ni le v tem, da tisti od staršev, ki z otrokom ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe, temveč je predvsem v tem, da se prepreči odtujitev otroka in da se v čim večji meri ohranijo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ki živijo skupaj. Sodišče prve stopnje je skrbno, argumentirano in življenjsko sprejemljivo določilo stike med daljšimi in krajšimi počitnicami ter med prazniki. Tako določen obseg in način izvajanja stikov je po mnenju pritožbenega sodišča v A. korist in za njihovo drugačno ureditev toženka ni ponudila prepričljiv razlogov.

7. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je izvedeniško mnenje izvedenke klinično psihološke stroke C. C. strokovno, jasno in celovito, mnenje pa je izvedenka dodatno pojasnila še na glavni obravnavi. Nestrinjanje toženke z mnenjem izvedenke pa ne more biti podlaga za določitev novega izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP).

8. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja imata obe pravdni stranki ustrezne starševske kapacitete ter sta oba pozitivno čustveno navezana na otroka. Otrok pa tudi kaže pozitivno čustveno navezanost na oba starša, v obeh domovih se počuti prijetno, varno in domače, čeprav se v vsakem od njih doživlja in potrjuje nekoliko drugače. Odločitev, da se obseg stikov A. z očetom razširi temelji na mnenju izvedenke, da je očetova vloga pri nadaljnji vzgoji in skrbi za deklico zelo pomembna, zaradi česar naj bo oče pri njeni vzgoji bolj aktiven in enakovreden.

9. Glede vikend stika, ki se prične po vrtcu v petek in konča v ponedeljek s prihodom v vrtec, se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je za deklico koristno, da se oče vključi v sodelovanje s šolo in vrtcem na ta način, da bo za vikend poskrbel tudi za obveznosti, da bo deklica v ponedeljek pripravljena na šolo oziroma vrtec. Prav tako pa bo med staršema tudi manj napetosti, saj se bodo prevzemi vršili v vrtcu oziroma šoli in ne na materinem domu. Tudi odločitev o povečanju nočitev pri očetu v tednu, ko ni vikend stika (od srede popoldne do petka zjutraj, namesto do četrtka zjutraj, kot je bilo do sedaj) je po mnenju pritožbenega sodišča deklici v korist. Glede zimskih počitnic sta bili pravdni stranki na naroku dne 28. 10. 2016 soglasni, da deklica z očetom preživi en teden pred zimskimi počitnicami, medtem, ko zimske počitnice deklica preživi z materjo. Če se bo v prihodnosti ugotovilo, da je takšen način izvedbe stika za otroka prenaporen, kar toženka izpostavlja v pritožbi, se bosta morala starša zaradi koristi otroka o spremembi stika dogovoriti tako, da bo ustrezal koristi otroka, saj izvajanje stikov vedno terja ustrezno prilagajanje in dogovarjanje med samima staršema. Če starša dogovora ne bosta zmogla, bo to lahko razlog za spremembo stikov, če se bo ugotovilo, da tako določen obseg stikov po vstopu A. v šolo, A. ne bo več v korist. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z argumentiranim mnenjem sodišča prve stopnje, da A. strnjeno preživi velikonočne praznike od petka pred praznikom do torka zjutraj izmenično pri enem izmed staršev.

10. Res je sodišče prve stopnje pri določitvi stikov glede božičnih in novoletnih praznikov zmotno navedlo, da v letu 2018 A. preživi praznike obratno kot v letu 2016 (torej z materjo), vendar gre za očitno pisno pomoto, saj je v obrazložitvi sodbe v 13. točki jasno navedeno, da preživi v letu 2016 A. z očetom božične praznike, novoletne praznike pa z mamo, medtem ko v letu 2017 preživi oče s hčerjo novoletne praznike, kar pomeni, da preživi z materjo božične praznike. Nadalje je prvo sodišče navedlo, da vsa soda leta hči na tak način preživi prvi del praznikov z očetom, vsa liha leta pa drugi del praznikov z očetom. Torej gre za očitno pisno pomoto, ko je sodišče namesto leta 2017 navedlo leto 2018, kar lahko predsednica senata sodišča prve stopnje kadarkoli odpravi s popravnim sklepom (1. odstavek 328. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče verjame toženki, da ima hči pri prehajanju med staršema stisko, vendar je navedena obremenitev posledica njunega konfliktnega razmerja in ne same kvantitete stikov. Stisko deklice bosta starša najlažje premagala tako, da bosta znala in zmogla boljše medsebojne komunikacije in zaupanja ter da bosta s popuščanjem zmogla doseči dogovor, ki bo A. v korist, saj sodišče vseh posameznih življenjskih situacij vnaprej ne more predvideti. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, starša vse preveč izražata jezo in nezadovoljstvo drug do drugega, med njima vlada visoka stopnja nezaupanja, na mnoge stvari v zvezi s hčerjo imata povsem različne poglede in jih tudi različno interpretirata. Takšno vedenje obeh staršev pa ne nudi zdravih temeljev za dekličin nadaljnji razvoj in ji ne daje dovolj občutka varnosti ter stabilnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča bo natančna in jasna določitev stikov med očetom in mladoletno A., kot je določena v izpodbijanem sklepu, tudi pritiske staršev, zlasti tožnika na A., omilila, če že ne povsem izničila.

12. V nasprotju z izvedeniškim mnenjem je pritožbena navedba, da za A. predstavlja življenje pri očetu (očetova nova partnerka in njena otroka) dodaten stres, povečane zahteve in dodatne spremembe, s katerimi se mora soočiti. Izvedenka je namreč ugotovila, da A. pozitivno sprejema očetovo novo partnerko in njuna otroka, da se v tem domu počuti enakovredno vključeno in da se z obema otrokoma dobro razume ter z njima goji različne aktivnosti. Poleg tega si oče vzame čas, ko se lahko posveča samo A., kar je izvedenka ocenila za potrebno in pomembno.

13. Sodišče na podlagi 413. člena ZPP v postopkih o zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloča po prostem preudarku. Ob upoštevanju kriterija uspeha v postopku in načela pravične izenačitve stroškovnega bremena, ob dejstvu, da je tožnik šele po izdaji izvedeniškega mnenja in zaslišanju izvedenke umaknil tožbo glede zahtevka za predodelitev otroka ter postavil zahtevek za razširitev stikov, je po mnenju pritožbenega sodišča prav, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje, medtem ko stroške z izvedeniškim mnenjem krije toženka le v višini 1/4, saj je bila izvedenka primarno postavljena zaradi tožnikove zahteve za predodelitev otroka, čeprav se je v mnenju izrekla tudi glede določitve oziroma obsega in načina izvajanja stikov.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijani sklep glede stroškov postopka delno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), sicer pa je v preostalem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen ZPP).

15. Odločitev o toženkinih stroških pritožbenega postopka prav tako temelji na določbi 413. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da je bila toženka s pritožbo uspešna le v sorazmerno majhnem delu (delno glede odločitve o stroških postopka), zato je stroške tega pritožbenega postopka dolžna kriti sama.

-------------

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj odločbi Up 383/11 z dne 18. 9. 2013 in Up 50/94 z dne 22. 1. 1998.


Zveza:

URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 254, 254/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3NTEw