<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Civilni oddelek

VSC sklep Cp 681/2014
ECLI:SI:VSCE:2014:CP.681.2014

Evidenčna številka:VSC0003880
Datum odločbe:18.12.2014
Senat, sodnik posameznik:Tatjana Kamenšek Krajnc (preds.), Andreja Švigelj (poroč.), Nataša Gregorič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:razmerja med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - stiki - stiki pod nadzorom - trajanje stikov

Jedro

Ko sodišče ureja stike, jih mora urediti glede na razmere v času odločanja in za nedoločen čas. Sodišče prve stopnje pa je pravilno navedlo, da so stiki pod nadzorom izjema od pravila in da zato praviloma ne morejo trajati neomejen čas. Če bodo podane spremenjene razmere lahko ali CSD ali starša predlagata drugačno ureditev stikov, ne more pa sodišče določiti stikov le v trajanju enega leta kot to predlaga CSD.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog v delu, kjer je določeno: „da Center za socialno delo X. pol ure pred izvedbo vsakega stika načeloma pripravi načrt dejavnosti (lokacija, vsebina, igranje), ali staršema, ki izvajata stik ponudi temu ustrezno nadomestno storitev s področja starševstva“;z a v r n e.

V preostalem delu pa se pritožba predlagatelja in pritožbi obeh nasprotnih udeležencev zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Na predlog centra za socialno delo je sodišče prve stopnje določilo stike med staršema (nasprotnima udeležencema) in njuno hčerko, sedaj staro 17 mesecev, ki je bila z začasno odločbo CSD X. odvzeta staršema in nameščena v rejniško družino rejnici A. Stike je obema staršema določilo na vsakih 14 dni v trajanju po eno uro v prostorih CSD X. in pod njihovim nadzorom. Enako je odločilo tudi z začasno odredbo, ki velja do pravnomočno rešene zadeve.

2. Vsi trije udeleženci so se zoper sklep pravočasno pritožili.

3. CSD s pritožbo delno izpodbija odločitev o stikih in v celoti odločitev o izdani začasni odredbi. Navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Meni, da bi moralo sodišče stike omejiti na eno leto. Tako je predlagala tudi izvedenka in takšno omejitev je v korist mladoletni J. Izpodbija tudi odločitev sodišča v delu, ko je sodišče naložilo, da morajo pol ure pred izvedbo vsakega stika načeloma pripraviti načrt dejavnosti (lokacija, vsebina, igranje), ali staršema, ki izvajata stik ponuditi temu ustrezno nadomestno storitev s področja starševstva. Takšna določitev ni jasna in iz nje ne izhaja, ali mora CSD pripraviti načrt izvajanja stikov sam, ali pa je mišljeno skupaj s staršema. V kolikor je mišljeno, da morajo sami pripraviti načrt je takšna odločitev nesmiselna, saj načrt ni namenjen samemu sebi. Če pa je mišljeno, da se načrt pripravi pol ure prej skupaj s staršema je takšna odločitev neizvršljiva, saj se jim nalaga obveznost, medtem, ko je realizacija odvisna od staršev. To pa ni izvedljivo, saj je že ena ura trajanja stika J. z mamo N. J. M. huda psihofizična obremenitev, kar izhaja tudi iz poročil o poteku dosedanjih stikov. Takšna odločitev sodišča je nepotrebna, saj morajo staršem po zakonu nuditi in in zagotavljati strokovno pomoč. Ne strinjajo se tudi z odločitvijo sodišča v delu, ko je očetu določilo stik v primeru, če ob rednem stiku ne bo mogel priti zaradi zadržanosti. Menijo, da ni smiselno, da se stiki širijo na tak način, kar je potrdila tudi dr. Č.. V tem delu je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in tudi napačno uporabilo materialno pravo.

4. CSD je vložil pritožbo tudi zoper izdano začasno odredbo, vendar pritožbeno sodišče te pritožbe ne bo obravnavalo. Zoper sklep o izdani začasni odredbi je dovoljen ugovor, o ugovoru pa odloča sodišče, ki je začasno odredbo izdalo. Zato bo sodišče prve stopnje moralo odločiti o ugovoru zoper izdano začasno odredbo.

5. Nasprotna udeleženca sta vložila skupno pritožbo in uveljavljata pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Sodišču očitata, da je napačno ocenilo izvedene dokaze in napačno uporabilo materialne predpise. Ne strinjata se z zaključki sodišča o tem, da so stiki predvsem v korist staršema in ne deklici in menita, da bi sodišče moralo določiti stike vsaj enkrat tedensko v času trajanja ene ure. Le tako pogosti stiki bi lahko vzpostavili zadovoljiv odnos s hčerko, kar bi vsekakor bilo v prvi vrsti koristno za deklico. Sodišče je dolžno slediti koristim otroka. Sodišču očitata, da ni sledilo mnenju izvedenke o omejitvi stikov na eno leto. Menita, da stiki na 14 dni v obdobju enega leta ne morejo pokazati kakšnega napredka med odnosom obeh staršev do deklice. Predlagata, da se pritožbi ugodi in da se sklep pod točko I. spremeni, ali da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno obravnavanje.

6. Pravočasno pritožbo je vložila tudi nasprotna udeleženka N. J. M. po skrbnici za posebni primer in v pritožbi ponavlja, da nasprotuje določitvi stikov, kot jih je sodišče določilo pod I. točka 1, v tem delu pa sodišču očita napačno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Ker je pomembno da otrok ohranja vezi s svojima biološkima staršema bi sodišče moralo določiti stike v večjem obsegu in sicer vsaj enkrat tedensko upoštevajoč dejstvo, da mati potrebuje več časa s hčerko, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi starost mladoletne J. Mladoletna J. je njen prvi otrok, vzet je bil staršema v starosti osmih mesecev, kar je se mora upoštevati pri oceni vzpostavitve stikov med deklico in staršema. Bila je zaželjen in načrtovan otrok in kot tak otrok ima pravico do obeh staršev, starša pa tudi imata pravico in dolžnost, da zanjo skrbita. Stiki pod nadzorom, ki jih ureja peti odstavek 106. člena ZZZDR so izjema od pravila, da imajo starši pravico do stikov brez nadzora, zato je potrebno izjeme razlagati restriktivno. Korist otroka bi bilo možno doseči le ob pogostejših stikih enkrat tedensko. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in da se stiki uredijo tako, da potekajo vsak teden ob četrtkih ali pa, da se ta sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje.

7.Pritožba predlagatelja je delno utemeljena, pritožbi nasprotnih udeležencev pa nista utemeljeni.

8. Predlagatelj utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je sodišče odločalo, da mora pol ure pred izvedbo vsakega stika načeloma pripraviti načrt dejavnosti, ali staršema, ki izvajata stik, ponuditi temu ustrezno nadomestno storitev s področja starševstva. Takšno odločitev nima pravne podlage v določbah ZZZDR, ki urejajo stike in izvrševanje stikov. Ker so določeni stiki pod nadzorom je jasno, da ti potekajo pod nadzorom … ..., razumljivo pa je tudi, da mora le-ta pripraviti program stikov, na kar pritožnica pravilno opozarja. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi predlagatelja ugoditi tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

9. Ni pa utemeljena pritožba v delu, ko predlagatelj navaja, da bi moralo sodišče stike omejiti na eno leto. Za takšno omejitev stikov v določbah ZZZDR ni pravne podlage.

10. Ko sodišče ureja stike jih mora urediti glede na razmere v času odločanja in za nedoločen čas. Po 119. členu ZZZDR je dolžnost CSD, da stori potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka. Zato so koristi mladoletnega otroka ves čas varovane in niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da je odločitev o stikih brez omejitve časa trajanja v škodo mladoletni J.... Argumentacija sodišča prve stopnje v točki 15 sklepa je prepričljiva in tudi materialnopravno pravilna, z njo pa je odgovorjeno tudi na pritožbene navedbe. Sodišče prve stopnje pa je pravilno navedlo, da iz določbe petega odstavka 106. člena ZZZDR izhaja, da so stiki pod nadzorom izjema od pravila in da zato praviloma ne morejo trajati neomejen čas. Če bodo podane spremenjene razmere lahko ali CSD ali starša predlagata drugačno ureditev stikov, ne more pa sodišče določiti stikov le v trajanju enega leta kot to predlaga CSD.

11. Sodišče prve stopnje je določilo stike J. z obema staršema na vsakih 14 dni ob četrtkih in za izvrševanje stika deklice z očetom še odločilo, da se lahko v primeru njegove dolgotrajnejše odsotnosti iz Slovenije, določi stik tudi drugače-z dodatnim samostojnim stikom, katerega termin izvedbe mora biti usklajen s CSD X. najkasneje 7 dni pred realizacijo stika, ki se lahko realizira tudi kot skupni stik obeh staršev. Takšno odločitev s pritožbo graja CSD, ki navaja, da je sodišče neutemeljeno določilo takšen vmesni stik, ki ni vnaprej določen in da ni smiselno, da se stiki širijo. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je odločalo o stikih glede na trenutno situacijo, ko je ugotovilo, da je oče zaposlen v tujini, zato tudi ne bo vedno možno, da bo prišel ravno na ta dan, ko je sodišče določilo stike tudi z materjo. Tega dejanskega stanja pritožnica s pritožbo ne izpodbija. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v korist otroka, je tudi pravilno upoštevalo takšno dejstvo. Takšna določba ne pomeni širitve stikov ampak zagotavlja kontinuiteto stika deklice z očetom in preprečuje odtujitev. Res da zahteva od CSD dodatno delo, vendar pa je center dolžan skrbeti za koristi otroka in prav gotovo ne bi bilo v korist deklice, če enega od staršev dalj časa ne bi videla. Na takšen način bi prišlo do odtujevanja, pa tudi do večjih problemov pri naslednjem stiku, saj bi lahko oče postal za hčerko tujec. Sodišče prve stopnje je obema staršema že tako glede na objektivno ugotovljeno dejansko stanje omejilo stike na vsakih 14 dni in pod nadzorom, zato ni razlogov, da ob ugotovljenem dejanskem stanju ne bi določilo stike tudi na takšen način. Pri tem je sodišče prve stopnje svojo odločitev prepričljivo obrazložilo in tudi pravilno ocenilo mnenje izvedenke, ki je podala mnenje o koristi mladoletne J.

12. Oba starša skupaj, mati pa še posebej, v pritožbi izpostavljata odločitev sodišča v delu, ko je stike določilo na 14 dni in navajata, da bi sodišče moralo stike določiti enkrat tedensko. Vendar njuna pritožba ni utemeljena. Res je, da so stiki pod nadzorom izjema, saj je v petem odstavku 106. člena ZZZDR določeno, da lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno za zavarovanje otrokove koristi, vendar je sodišče prve stopnje v sklepu prepričljivo obrazložilo zakaj je v korist otroka, da potekajo stiki enkrat na 14 dni in ne vsak teden. Pri tem je upoštevalo tako lastnosti obeh staršev kot tudi potrebe mladoletnega otroka. Pravilno in korektno je ocenilo mnenje obeh izvedencev, predvsem tudi mnenje izvedenke psihiatrinje, ki je svoje mnenje še dopolnila in ki je podrobneje obdelala koristi otroka, kot tudi sposobnosti obeh staršev. To je sodišče prve stopnje natančno obrazložilo v točki 10, 11, 12, 13 in 14 sklepa. Zato ne držijo pritožbene navedbe o tem, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje niti da je napačno ocenilo dokaze. Res je, da mora otrok ohranjati vezi z biološkima staršema, vendar pa gre za situacijo, ko ima mati zdravstvene težave, in ko je sodišče ugotovilo, da se tudi oče ne znajde najbolj v starševski vlogi. Sodišče je poleg mnenj obeh izvedencev ocenjevalo tudi številne zapisnike CSD o tem, kako so ves čas postopka potekali stiki in na podlagi vseh dokazov pravilno zaključilo, da je zaenkrat dovolj in da je to v korist otroka kot tudi staršev. Ne držijo pritožbene navedbe o tem, da bi morala mati imeti stike pogosteje, saj je ravno za mater sodišče ugotovilo, da zaradi zdravstvenih težav težje vzdrži dalj časa s hčerko, zato tudi stiki enkrat tedensko ne bi bili v njeno korist. Sicer pa imata tudi oba starša možnost, da vedno predlagata drugačno ureditev stikov v kolikor bi se razmere na njuni strani izboljšale tako, da bi lahko stiki potekali tudi na drug način ali da ne bi bili potrebni stiki pod nadzorom.

14. Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo vse pravno pomembne okoliščine, pravilno uporabilo določbo 106. člena ZZZDR, ki ureja stike in pravico do stikov, odločitev je prepričljivo obrazložilo in pritožbeno sodišče absolutno bistvenih kršitev določb postopka ni našlo, zato je vse tri pritožbe v skladu z določbo 353. člena v skladu z določbo 37. člena ZNP v pretežnem delu zavrnilo in, razen v spremenjenem delu, potrdilo sklep sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZZZDR člen 106.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.11.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc4NzEw