<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba in sklep IV Cp 2047/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:IV.CP.2047.2013

Evidenčna številka:VSL0073281
Datum odločbe:09.10.2013
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Bojan Breznik (poroč.), Alenka Kobal Velkavrh
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:preživnina - razporeditev preživninskega bremena - dodelitev otroka - stiki - mnenje CSD

Jedro

CSD ni pojasnil razlogov za odločitev, da stiki toženca z otrokom potekajo le dnevno, in da otrok prespi pri materi, zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati od CSD, da pojasni in obrazloži razloge za takšno mnenje. Otrok je ob stikih pri tožencu že prespal, zato je treba v novem postopku ugotoviti, kakšni stiki so v korist otroka in od CSD zahtevati, da pojasni in podrobno navede strokovne razloge, zaradi katerih sledi predlogu tožnice, da ni v korist otroka, da prespi pri očetu v času stikov.

Izrek

I. Pritožbi tožeče in tožene stranke se deloma ugodi in se sodba v IV. točki in V. točki razveljavi ter se zadeva v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem ter nerazveljavljanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zakonska zveza pravdnih strank razveže (točka I), da se mld. Z.L, rojena 21. 7. 2011, zaupa v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici – materi (točka II) in tožencu naložilo, da je od 1. 1. 2013 dolžan za mld. otroka plačevati mesečno preživnino v višini 120,00 EUR, in sicer do pravnomočnosti te sodbe zapadle obroke v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec, na bančni račun tožnice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti vsakega posameznega mesečnega obroka dalje do plačila, vse do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih z vsakokratnim sklepom Vlade RS in obvestilom CSD. V presežku, do zahtevanih 180,00 EUR mesečne preživnine, je prvo sodišče tožbenih zahtevek zavrnilo (točka III). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da se do odselitve toženca iz naslova stalnega bivališča tožnice stiki med tožencem in mld. otrokom izvajajo vsak torek in vsak četrtek od 15.00 ure do naslednjega jutra do 8.00 ure ter vsako nedeljo od 9.00 ure do ponedeljka do 8.00 ure, po odselitvi toženca iz naslova tožnice pa vsak torek in vsak četrtek od 15.00 ure do 20.00 ure ter vsako drugo nedeljo od 9.00 ure do 20.00 ure (točka IV). Prvo sodišče je tudi odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške (točka V).

2. Tožnica vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da mesečni stroški mld. otroka znašajo najmanj 350,00 EUR. Toženec ne biva več na naslovu tožnice, zato so se kolektivni stroški zvišali za 20,00 EUR in so 80,00 EUR. Toženec ima sedaj redno plačo poleg dosedanjega honorarnega zaslužka, zato je dolžan plačati tudi stroške višjega standarda za otroka, ki so vezani na razvedrilo in dopust, nakup posteljnine, pohištva, igrače, kolesa in podobno. Navedeni stroški znašajo 30,00 EUR mesečno. Tožnica zasluži v šoli Y. mesečno v povprečju 343,00 EUR in ni imela možnosti v letu 2013 zaslužiti 600,00 EUR mesečno. Zaslužek s prevajanji in inštrukcijami je mesečno v povprečju 75,00 EUR. Iz pritožbenih navedb toženca izhaja, da so njegovi dohodki iz naslova plače in honorarnega zaslužka sedaj 780,00 EUR. Stroški najemnine, kot jih navaja toženec, so previsoki in nerealni, poleg tega pa toženec ne potrebuje trisobnega stanovanja. Tožnica ne dovoli, da bi toženec hčer čez noč vodil v bivališče med ljudi, ki jih tožnica in mld. otrok ne poznata. Iz strokovne literature izhaja, da je otrok sposoben sprejeti daljšo odsotnost od matere šele po dopolnjenem četrtem letu starosti.

3. Toženec v laični pritožbi navaja, da mu je prvo sodišče določilo previsoko preživninsko obveznost. Nepravilno so ugotovljene mesečne potrebe otroka, saj mesečni strošek za plenice ne more znašati 40,00 EUR. Tudi stroški knjig so pretirani, saj je otrok dobival knjige od občine, knjige pa si lahko sposodi tudi v knjižnici. Didaktični pripomočki se otroku niso kupovali, vrednost oblačil in obutve pa ne more znašati 50,00 EUR, saj je tožnica otroku do sedaj kupila samo ene čevlje, ene čevlje pa je kupil toženec, zato je za to postavko primeren mesečni strošek 10,00 EUR. Mld. otrok dobiva oblačila in obutev od sorodnikov in prijateljev. Pretirani so stroški za zabavo in predstave, ki na letnem nivoju znašajo 360,00 EUR, tovrstnih otroških prireditev se v N. ne prireja, v sklopu prireditev v vrtcu pa je takšen znesek pretiran. Previsoko so ocenjeni stroški bivanja, saj otrok živi v hiši velikosti 236 m2, zato bi stroški bivanja na otroka odpadli le v višini 1/12 tekočih stroškov. V zadnjih treh mesecih pred izdajo sodbe je bila mesečna plača toženca 640,00 EUR, podobno plačo prejema tudi tožnica, zato so mesečne potrebe otroka previsoko ocenjene. Otrok vsaj trikrat tedensko prespi pri očetu, s čemer so povezani stroški, v tem času je toženec kupil tudi kakšne malenkosti (oblačila), kar mesečno znaša 80,00 EUR. Od 1. 5. 2013 toženec plačuje mesečno najemnino v višini 420,00 EUR, v zadnjih treh mesecih pa je bil njegov mesečni dohodek 780,00 EUR. Najeto stanovanje je ustrezno opremljeno in primerno, da otrok pri tožencu prespi. Otrok je že sedaj prespal pri tožencu, pri otroku ni nobenega strahu, otrok je navezan na toženca, zato je odločitev o stikih prvega sodišča nepravilna, mnenje CSD pa neutemeljeno.

4. Tožnica in toženec sta vložila tudi odgovora na pritožbo, v katerih predlagata, da se pritožbi nasprotnih strank zavrneta in v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

5. Pritožbi sta deloma utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je določilo primerno preživninsko obveznost tožencu in pri tem pravilno upoštevalo pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev in potrebe mld. otroka. Ob izdaji sodbe so bili dohodki toženca 644,01 EUR, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da so bili prihodki tožnice v šoli Y. mesečno 600,00 EUR, tožnica pa je dodatno zaslužila z inštrukcijami 75,00 EUR mesečno. Tudi ob upoštevanju trditev tožnice v pritožbi, da so njeni dohodki bistveno nižji, ker je v letu 2013 v šoli Y. zaslužila le 420,00 EUR mesečno, ta okoliščina ne vpliva na drugačno porazdelitev preživninskega bremena, kot ga je določilo prvo sodišče. Porazdelitev preživninskega bremena, s tem, da tožnica krije (le) 26 % preživninske obveznosti, upošteva dejstvo, da so njeni dohodki nižji, hkrati pa tudi, da bi tožnica glede na to, da se ukvarja s prevajanjem in inštrukcijami lahko dosegla tudi višje dohodke oziroma vsaj takšne, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na dohodke, ki sta jih pravdni stranki prejemali v času (do) izdaje sodbe sodišča prve stopnje in ob upoštevanju razmer na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje (1), skupni mesečni stroški za mld. otroka ne morejo znašati več kot 300,00 EUR. Mld. otrok prejema otroški dodatek v višini 137,17 EUR, kar pomeni, da je mesečna preživninska obveznost roditeljev 162,83 EUR (2).

7. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo skupno višino mesečnih stroškov otroka, čeprav so bile posamezne mesečne postavke za preživljanje otroka zmotno ugotovljene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so stroški plenic za polovico nižji (v izpodbijani sodbi so priznani v višini 40,00 EUR, sedaj 20,00 EUR), vendar je bil strošek prehrane ocenjen prenizko, ker je primeren mesečni strošek za to postavko 90,00 EUR (v izpodbijani sodbi 70,00 EUR). V okviru stroškov za predstave, otroške zabave, igrače, didaktične pripomočke, je treba upoštevati tudi stroške, ki jih navaja pritožba in so vezani na nakup kolesa in drugih pripomočkov, ki jih otrok potrebuje pri svojem razvoju, ki pa ne presegajo zneska 60,00 EUR, glede na finančne zmožnosti roditeljev (3). Mesečni strošek za bivanje otroka v višini 60,00 EUR je primeren in dejansko sorazmerno nizek strošek, saj otroku ni treba plačevati stroškov najema stanovanja. Tudi stroški za obleko in obutev so primerno ocenjeni, nenazadnje toženec v svoji pritožbi izpostavlja, da je kupil otroku nekaj malenkosti (obleke), te malenkosti pa predstavljajo strošek 80,00 EUR mesečno. Stroške obleke mora kriti tožnica, kateri je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, tako da bo toženec v času, ko bo imel stike z otrokom, imel le (občasne) stroške, vezane na prehrano otroka.

8. Sodišče prve stopnje je v sodbi glede stikov ugotovilo, da CSD predlaga, da stiki toženca z otrokom potekajo le dnevno, in da otrok prespi pri materi. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da CSD ni pojasnil razlogov za takšno odločitev, zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati od CSD, da pojasni in obrazloži razloge za takšno mnenje. Otrok je ob stikih pri tožencu že prespal, zato je treba v novem postopku ugotoviti, kakšni stiki so v korist otroka in od CSD zahtevati, da pojasni in podrobno navede strokovne razloge, zaradi katerih sledi predlogu tožnice, da ni v korist otroka, da prespi pri očetu v času stikov (4). Stiki, kot so bili določeni s sodbo prvega sodišča za čas bivanja toženca v hiši tožnice, in ki jih tožnica izpodbija s pritožbo v novem postopku (najverjetneje) ne bodo več relevantni, če se bo potrdilo dejstvo, da se je toženec izselil iz hiše, last tožnice, po izdaji sodbe sodišča prve stopnje (5).

9. Pritožbeni razlogi glede odločitve o stikih so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče in tožene stranke v tem delu ugodilo in v navedenem delu izpodbijano sodbo razveljavilo ter v navedenem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu (glede določitve višine preživninske obveznosti toženca) sta bili pritožbi neutemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Na podlagi četrtega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku se odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pridrži za končno odločitev, ker se zaradi delne razveljavitve sodbe zadeva vrača prvemu sodišču v novo sojenje, posledično pa je bila razveljavljena tudi odločitev prvega sodišča glede pravdnih stroškov.

(1) Pritožbeno sodišče zato ni upoštevalo trditev tožnice, da toženec prejema višjo plačo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in tudi ne, da toženec po izdaji sodbe prvega sodišča plačuje najemnino za stanovanje, ni pa upoštevalo tudi trditev tožnice, da so se stroški bivanja povečali, ker se je toženec po izdaji izpodbijane sodbe izselil iz skupnega bivališča.

(2) Zaradi nizkih prihodkov pravdnih strank, je pritožbeno sodišče izjemoma upoštevalo otroški dodatek pri zmanjšanju preživninske obveznosti pravdnih strank.

(3) V navedeno postavko so vključeni tudi stroški, ki jih je priznalo že prvo sodišče: za igrače in didaktične pripomočke 30,00 EUR, za predstave 20,00 EUR, za otroške zabave 10,00 EUR, pritožbeno sodišče jih le ni priznalo v višini, kot jih je priznalo prvo sodišče oziroma v znesku so upoštevani tudi drugi podobni izdatki, kot so navedeni v sodbi pritožbenega sodišča.

(4) Glede na pritožbene navedbe tožnice pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v sodni praksi, katere vir so bila strokovna mnenja izvedencev in CSD, že zdavnaj preseženo stališče, da stroka odklanja stike otroka z očetom do četrtega leta starosti na način, da bi otrok ob stikih občasno prespal pri očetu

(5) Pritožbeno sodišče ni spremenilo sodbe sodišča prve stopnje v navedenem delu, ker je odločalo o utemeljenosti pritožb pravdnih strank po stanju in razmerah na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZZZDR člen 129, 129a.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.02.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYyMDY1