<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep IV Cp 4799/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:IV.CP.4799.2010
Evidenčna številka:VSL0060718
Datum odločbe:05.01.2011
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:razmerje staršev in otrok - korist otroka - stiki - izvrševanje stikov prek pisem - odklanjanje stikov s strani otroka - dokazovanje z izvedenci - angažiranje novega izvedenca

Jedro

Presoja ustreznosti določenega izvrševanja stikov preko pisem.

ZPP ne predvideva ponavljanja dokazovanja z novimi in novimi izvedenci. Sodišče je dokaz z izvedencem izvedlo, strankam pa omogočilo, da se o njem izjasnijo. Po dveh dopolnitvah izvedeniškega mnenja in zaslišanju izvedenca je bilo izvedeniško mnenje jasno in razumljivo.

Izrek

Pritožba predlagatelja se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi in se odločitev o stroških razveljavi ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stiki med mld. S.P. in njenim očetom G.P. ter starima staršema P.M. in M.P. do nadaljnjega ne izvajajo, razen preko pisem. Odločilo je tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja G.P. in nasprotna udeleženka R.G., ki se pritožuje zgolj zoper odločitev o stroških.

Predlagatelj se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in trdi, da je odločitev sodišča napačna, neživljenjska in v nasprotju z interesom otroka. Sodišče ni upoštevalo, da je nasprotna udeleženka stike otroka z očetom preprečevala z raznimi izgovori. Predlagatelj je opozoril na naroku, da gre za manipulacijo z otrokom in zahteval postavitev izvedenca kliničnega psihologa. Predlagatelj je za izvedenca že založil predujem, vendar je sodišče dokaz z izvedencem zavrnilo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno razjasnjeno. Sodišče je upoštevalo izvedensko mnenje dr. Z, ki je bilo pridobljeno v postopku P 3417/2004, kar je napačno. Ne gre za obravnavanje identičnega primera, mnenje pa je bilo izdelano v drugem časovnem obdobju. Izvedensko mnenje izvedenca G pa ne odraža dejanskega stanja. Izvedenec bi se moral bolj poglobljeno opredeliti do vloge S. matere. Zaključek izvedenca, da stiki med S. in očetom niso v otrokovo korist, je napačen. Neživljenjsko je tudi, da se določijo stiki preko pisem. Stike s S. imajo pravico izvajati tudi stari starši, saj je sodišče samo ugotovilo, da je stara mati s S. vzpostavila dokaj pristen stik. Z odločitvijo, kot jo je sprejelo sodišče, se odtujenost še povečuje, kar zagotovo ni v interesu predlagatelja in mld. hčerke. Sodišče je tudi obrazložilo, da ni postavilo izvedenca, ker naj bi mld. otrok odklanjal kakršen koli ponovni obisk pri izvedencu. Predlagatelj vztraja, da je S. žrtev pritiskov in izsiljevanja in izrečene besede ne predstavljajo njene prave volje. Izjava, ki naj bi jo podpisala S. ni njena in gre za izjavo nekoga drugega.

Nasprotna udeleženka izpodbija stroškovni del sklepa in uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Iz sklepa ni mogoče razbrati, zakaj se je sodišče odločilo, da mora nasprotna udeleženka kriti sama svoje stroške, saj se sodišče zgolj sklicuje na določilo 35. člena Zakona o nepravdnem postopku. Zato je podana bistvena kršitev določil postopka, saj se odločitve ne da preizkusiti. Navaja tudi, da je bilo s strani predlagatelja sproženih že več postopkov določitve stikov in predodelitve otroka, vsi ti postopki pa se kopičijo na breme nasprotne udeleženke. Predlogi so bili neutemeljeni, potrebno je upoštevati mnenja otroka, ki ga nasprotna stranka nikoli ni upoštevala. Sodišče s takimi odločitvami pomaga predlagatelju pri sprožanju novih postopkov. Izpostavlja tudi dejstvo, da je s tem prizadeto tudi preživljanje mld. hčerke, saj so s takimi stroški zmanjšana sredstva, s katerimi se družina preživlja. Predlagatelj preživnine za otroka sploh ne plačuje in je bilo potrebno sprožiti izvršilni postopek.

Pritožba predlagatelja ni utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa je utemeljena.

Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (1. odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pravica do stikov po ZZZDR torej ni oblikovana samo kot pravica staršev, ampak primarno kot pravica otroka, s katero se zagotavljajo njegove koristi, ki so iz tega razloga odločilno merilo za odločitev o obsegu in načinu izvrševanja stikov. Pojem koristi je opredeljen negativno; stiki otroku niso v korist, če pomenijo zanj psihično obremenitev ali če se sicer z njim ogroža njegov telesni in duševni razvoj (5. odstavek 106. člena ZZZDR). Na abstraktni ravni je mogoče opredeliti, da je v korist otroka takšno ravnanje, s katerim se zagotavlja otrokove pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Ena izmed predpostavk za otrokov skladen osebnostni razvoj temelji na normalnem odnosu otroka z drugim od staršev, pri katerem ne živi. Vsebino pravnega standarda koristi otroka je potrebno konkretizirati v vsakem primeru posebej, z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera, predvsem z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti in osebnosti obeh staršev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo citirane določbe ZZZDR glede določitve stikov, prav tako pa sodišču ni mogoče očitati nobene bistvene kršitve določb postopka.

Prvostopno sodišče je odločilo, da se stiki med mld. S. ter njenim očetom in starima staršema do nadaljnjega ne izvajajo, razen prek pisem. Za tako odločitev je imelo vso podlago v izvedenem dokaznem postopku, oprlo pa se je predvsem na izvedeniško mnenje postavljenega izvedenca psihologa, specialista klinične psihologije G ter mnenje S. same. Izvedenec je v izvedeniškem mnenju ugotovil, da stiki med mld. dekletom in njenim očetom trenutno niso v korist otroku. Med njima ni navezanosti, ne pripadnosti, ne čuti potrebe po druženju z njim. Dekle stikov ne želi in jih zavrača. Prisilno vzpostavljanje stikov med njo in in očetom proti njeni volji pa bi bilo zanjo veliko bolj obremenjujoče kot to, da z očetom nekaj časa ne bo imela stikov. Mld. S., ki je sedaj stara že 16 let in je zahtevala status stranke v postopku, stike odločno zavrača. CSD kot javni socialno varstveni zavod, katerega naloga je prav tako kot naloga sodišča v tovrstnih postopkih, varovanje koristi otrok je podal mnenje, da stiki niso v korist otroku. Še več, iz poročil CSD je razvidno, da se je odnos med otrokom in očetom po vloženi tožbi za predodelitev otroka še zaostril, stiki, ki so se izvajali na njihovem centru, pa za otroka predstavljajo hudo psihično breme, ki ga mld. S. doživlja kot psihično nasilje.

Pritožbeno trditev predlagatelja, da gre v primeru S. za manipulacijo z otrokom s strani matere, je argumentirano ovrglo že prvostopno sodišče in se pri tem oprlo na izvedeniško mnenje G in Z. Oba izvedenca sta v svojih mnenjih ugotovila, da pri mld. S. ne gre za indoktrinacijo s strani matere, ki bi pri otroku vzbujala sovraštvo do očeta. Mld. S. je jasno opredelila, kaj jo pri očetu moti in ni navajala odklonilnih stališč brez razloga. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni postavilo novega izvedenca kliničnega psihologa kljub temu, da je predlagatelj za to že založil predujem. Sodišče pa naj bi izvedenca ne postavilo zato, ker je mld. otrok odklonil ponovni obisk pri izvedencu. Taki razlogi iz prvostopnega sklepa ne izhajajo. Sodišče je v tem postopku postavilo izvedenca klinično psihološke stroke G, ki je na pripombe predlagatelja izvedeniško mnenje dvakrat dopolnil, sodišče pa izvedenca na naroku dne 20.1.2010 tudi natančno zaslišalo, vprašanja pa so mu zastavljali tudi udeleženci v postopku. Pred postavitvijo tega izvedenca je sodišče že pridobilo izvedeniško mnenje izvedenca dr. Z. Ker le-ta v roku ni odgovoril na zastavljena vprašanje, je sodišče postavilo novega izvedenca kliničnega psihologa G. S tem, ko sodišče ni postavilo novega izvedenca, ni kršilo določil postopka. Zakon namreč ne predvideva ponavljanja dokazovanja z novimi in novimi izvedenci (254. člen Zakona o pravdnem postopku). Sodišče je dokaz z izvedencem izvedlo, kot je določeno v citiranem določilu, strankam pa omogočilo, da se o njem izjasnijo. Po dveh dopolnitvah izvedeniškega mnenja in zaslišanju izvedenca je bilo izvedeniško mnenje jasno in razumljivo. Sodišče se je do njega opredelilo v razlogih sodbe, obrazložilo pa tudi, zakaj ni postavilo novega izvedenca. Pritožbeno sodišče sprejema tudi obrazložitev prvostopnega sodišča, ki se je oprlo tudi na mnenje mld. S. same, ki odločno odklanja kakršen koli ponovni obisk pri izvedencu. Glede na to, da bi bil to že peti izvedenec, ki naj bi obravnaval mld. dekle, ki ne dovoli več nobenih pregledov in zavrača obiske pri izvedencu kot tudi kakršne koli stike z očetom, sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da korist otroka zahteva, da se ti postopki zaključijo in se upošteva želja in zahteva 16-letnega dekleta. Glede na navedeno je predlagateljeva pritožba neutemeljena, odločitev prvostopnega sodišča pa pravilna, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

Predlagatelja M.P. in P. M. se zoper sklep nista pritožila, pritožbene trditve pritožnika, da imata pravico do stikov stara starša, saj je stara mati s S. vzpostavila dokaj pristen stik, pa v zvezi s tem niso utemeljene.

Nasprotna udeleženka pa utemeljeno graja prvostopno odločitev o stroških. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja le, da je sodišče v skladu s 35. členom Zakona o nepravdnem postopku odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Sklepa se zato v tem delu ne da preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je bilo potrebno sklep v tem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.


Zveza:

ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
ZPP člen 254.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.04.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUzMTc2