Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1221cT1tbmVuamUlMjBvdHJva2ElMjAmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==

Dokument: VSL Sodba II Cp 785/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 31.08.2021

Institut: odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - hud primer po fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - stroški za tujo pomoč in nego po končanem zdravljenju - premoženjska škoda - pretrganje vzročne zveze

Jedro: Določitev višine denarne odškodnine za hud primer po Fischerjevem sistemu kategorizacije telesnih poškodb. Tožnica zahteva tudi povračilo stroškov, ki jih je imela z nakupom novega telefona ter vrednost izgubljenih uhanov. Iz tožbenih trditev izhaja, da je uhane izgubilo medicinsko... osebje, prav tako je bil telefon uničen zaradi malomarnosti medicinskega osebja v času tožničine hospitalizacije, ko se je tekočina iz infuzije razlila na nočno omarico in uničila telefon. Takšen zahtevek tožnice ni utemeljen, saj med ravnanjem zavarovanca toženke in nastalo škodo ni vzročne zveze. Ta je bila namreč pretrgana z ravnanji bolnišničnega osebja, ki predstavlja nov neodvisen vzrok za nastalo škodo.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1443/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.10.2021

Institut: sprememba stikov - spremenjene razmere - omejitev stikov - minimalni obseg stikov - nasilje nad otrokom - stiska otroka - posttravmatska stresna motnja - neopravljen zdravstveni pregled

Jedro: Sodišče prve stopnje je stike med nasprotnim udeležencem in mld. A. spremenilo tako, da potekajo preko razglednic v obliki kratkih pozdravov očeta sinu. Ugotovljeno je bilo, da so očetova neustrezna ravnanja – kot npr. prepiri, nasilje, tepež, suvanje, grožnje, projeciranje krivde... za nastale težave v mater – ovirala otrokov avtonomni razvoj. Motena je njegova identifikacija z očetom, saj oče s svojimi reakcijami ni ustrezen identifikacijski model. Zaradi kritik in neustreznih ravnanj je škodljivo vplival na A.-jevo samopodobo in njegovo zaupanje vase. A.-jev občutek varnosti je ogrožen, zaradi njegove anksioznosti in napetosti pa je mogoče z zanesljivostjo sklepati na posttravmatsko stresno motnjo.

+

Dokument: VSL Sodba III Kp 55723/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 10.03.2021

Institut: spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spolno občevanje - druga spolna dejanja - prizadetost spolne nedotakljivosti

Jedro: "Spolno občevanje" predstavlja vrsto zakonskega (naravnega) znaka, ki je dovolj določno opredeljen že v samem zakonu, zato za konkretizacijo kaznivega dejanja zadostuje že sklicevanje na njegovo zakonsko prvino. V pojem "spolnega občevanja" se pripušča zgolj in samo tradicionalno... konservativno razumljeno, klasično spolno nožnično občevanje, medtem ko pravna teorija in sodna praksa analno in oralno občevanje uvrščata pod pojem "kakšnih drugih spolnih dejanj" v smislu prvega odstavka 173. člena KZ-1. To so tista dejanja, ki ne pomenijo spolnega občevanja in je zanje značilno, da gre pri njih za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca, in je pogoj za njihovo pravno opredelitev kot spolnih ta, da so storjena na telesu oškodovanca, priti mora do dotikanja teles oziroma delov telesa med storilcem in oškodovancem. Spolna ravnanja brez medtelesnega stika med storilcem in otrokom, storjena iz spolnih pobud z namenom, da storilec zadovoljuje svoj spolni nagon pred otrokom, pomenijo izpolnitev zakonskega znaka "kakšnega drugačnega prizadetja spolne nedotakljivosti" oškodovanke, ki še ni bila stara petnajst let.


Obrazložitev: ... ... predhodno sporočil, da se javne seje ne želi udeležiti (list. št. 506). Po pojasnjenem so bili podani vsi pogoji za opravo seje (četrti odstavek 378. člena ZKP).4. Pritožba ni utemeljena.Glede (ne)zakonitosti dokazov5. Na predobravnavnih narokih v tej zadevi je zagovornik v spis vložil zahtevi za izločitev dokazov, prvostopnemu sodišču pa je v zvezi z omenjeno problematiko posredoval še vlogo z naslovom "obrambni spis". Predmet zahteve za izločitev dokazov so bili dokazi, pridobljenih ob hišni preiskavi pri obtožencu dne 3. 10. 2018, podatki, pridobljeni ob ...
+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 2197/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.03.2021

Institut: odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - prenehanje razlogov za oddajo otroka v rejništvo - prenehanje rejništva - združitev postopka - največja korist otroka - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - izvedensko mnenje iz drugega postopka - sodna ocena izvedenskega mnenja - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - kršitev začasne odredbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe

Jedro: Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je otrokova mati izpolnila vse zahteve, ki so ji bile naložene ob izreku ukrepa odvzema otroka, čemur pritožnik ne nasprotuje. To, da jih je izpolnila že v letih 2013, 2014 in 2015, ne more biti v materino škodo. V postopku ni... bilo ugotovljeno (niti določno zatrjevano), da bi na materini strani obstajal kakršenkoli dejavnik tveganja, ki bi lahko ogrožal njenega mladoletnega sina. Če pri enem od staršev ni razlogov za izrek ukrepa (pri drugem pa so), je mogoče otrokovo korist zavarovati z izrekom drugačnega ukrepa - z omejitvijo starševske skrbi preostalemu. Enako mora veljati ob odločanju o prenehanju ukrepa - če pri enem od staršev ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila njegova vzgoja in varstvo za otroka ogrožajoča, mora ukrep prenehati. Morebitno ogrožanje s strani drugega od staršev pa je mogoče reševati z izrekom blažjega ukrepa. To, da so vsi udeleženci obeh postopkov, ki ju sodišče združi v skupno obravnavanje, isti, ni pogoj za združitev postopkov. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je (bilo) v skladu z načelom največje koristi otroka, ki jo je treba spoštovati že pri izvedbi postopkov, ne le pri vsebini odločitev. Načelo največje koristi otroka utemeljuje zahtevo po čim bolj celoviti obravnavi vseh vprašanj o otroku, ki jih sodišče rešuje, kar je tudi v interesu ekonomičnosti postopka; hkrati pa varuje otroka pred nepotrebnim podvajanjem dokazovanja. Pritožbena teza, da je (za pravilnost odločitve) pravno pomembno, kdo je predlagatelj, kdo nasprotni udeleženec in to, ali morda postopek teče po uradni dolžnosti, je glede na naravo postopka (v katerem je v vsakem primeru v ospredju otrokova korist) zgrešena. Dokazno breme matere v zadevi, kot je obravnavana, ni v ničemer odvisno od tega, ali nastopa v vlogi predlagateljice ali v vlogi nasprotne udeleženke, in tudi ne od tega, ali sodišče vodi postopek po uradni dolžnosti ali na podlagi predloga upravičenega predlagatelja. Če se pritožnik v pritožbi zoper končno odločbo jasno in nedvoumno ne pritoži tudi zoper sklep (o zavrnitvi predloga za izločitev), ga pritožbeno sodišče ne more po uradi dolžnosti razveljaviti ali spremeniti, niti tedaj, ko bi sicer pritožbi ugodilo.


Obrazložitev: ... za prenehanje ukrepa odvzema otroka in odpravo rejništva, ki je bil sodišču v skladu z določbo 3. odstavka 291. člena Družinskega zakonika (DZ) odstopljen s Centra za socialno delo (CSD).O pritožbi zoper delni sklep II N 213/2018-2252. Z izpodbijanim delnim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da preneha ukrep odvzema otroka, mladoletnega A. A., rojenega X. X. 2013, staršema, posledično preneha tudi namestitev dečka v rejniško družino nasprotnega udeleženca B. B.3. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje rejnik. Predlaga ...
+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1150/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.07.2021

Institut: zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - življenjski slog - okolje - ogroženost otroka - pridobivanje podatkov - preprodaja - neupravičen promet s prepovedanimi drogami

Jedro: Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev, ampak sme sámo pridobiti podatke, potrebne za odločitev... (drugi odstavek 6. člena ZNP-1). Iz poizvedb pri pristojnih organih izhaja, da zoper mater ne teče kazenski postopek. Pritožnikovo trditev o njenem sodelovanju v preprodaji drog je torej sodišče prve stopnje preverilo na drug način. V pritožbi ni navedel razlogov, zaradi katerih pridobljeni podatki ne bi zadostovali za odločitev.

+

Dokument: VSC Sodba II Kp 14569/2014, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 26.10.2021

Institut: priznanje krivde - odmera kazni - uporaba omilitvenih določil

Jedro: Obtoženec krivde ni priznal, ko se je prvič izrekel o obtožbi, pač pa je to storil na glavni obravnavi po že izvedenem obsežnem dokaznem postopku, zato razlog za omilitev mu kazni po drugem odstavku 51. člena KZ-1 ni podan.

Dokument: VSC Sklep Cp 335/2021, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.09.2021

Institut: sprememba stikov - varstvo koristi otroka - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - stiki med starši in otrokom

Jedro: Tudi pri spremembi že dogovorjenih stikov, mora sodišče upoštevati največjo otrokovo korist.

Dokument: VSL Sklep IV Cp 992/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.07.2021

Institut: odvzem otroka staršem - ukrep trajnejše narave - umik predloga - ustavitev postopka - vročitev umika - pravica do izjave

Jedro: V obravnavanem primeru je sodišče postopek vodilo na podlagi predloga centra za socialno delo za ukrep trajnejšega značaja po določilu 174. člena DZ (odvzem otroka staršem) in ne na podlagi začasne odredbe, zato pritožnica utemeljeno opozarja, da za takšen postopek ne velja izjema iz tretjega... odstavka 106. člena ZNP-1.

+

Dokument: VSM Sodba I Cp 822/2021, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2021

Institut: teorija jajčne lupine - denarna odškodnina - izvedensko mnenje - spolna zloraba otroka

Jedro: Sodišče druge stopnje k temu dodaja, da pri tem ne gre spregledati dejstva, da je pri tožniku bila podana večja ranljivost, slednje je bilo tožencu znano, zato je še toliko bolj nesprejemljivo njegovo zavzemanje za zmanjšanje njegove odgovornosti iz tega naslova. Dejstvo je, da je... tožnik bil bolj občutljiv, kar je lastnost, ki je lastna oškodovancu in če je škoda zaradi slednjega večja se toženec ne more uspešno sklicevati na ta kriterij (teorija jajčne lupine).

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1550/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.10.2021

Institut: stiki med starši in otrokom - osebni stiki z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - začasna odredba o stikih - starševska skrb - največja korist otroka - soglasje staršev - varstvo koristi otroka - rojstna matična knjiga - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - kršitev pravice roditelja do stikov z mladoletnim otrokom - Center za socialno delo (CSD)

Jedro: Ker je predlagatelj že vpisan kot oče druge nasprotne udeleženke v rojstno matično knjigo, mu te pravice mati ne more več niti odrekati niti podeliti, njeno soglasje za izvajanje njegove starševske skrbi tako ni več potrebno. Ker je kontinuiran stik med otrokom in roditeljem pomemben,... je pritožbeno sodišče zaradi varstva koristi otroka v veljavno začasno odredbo, ki določa nadzorovan stik v trajanju ene ure na teden, poseglo na način, da je nadzor strokovnega delavca CSD odpravilo.


Obrazložitev: ... stikov pod nadzorom ni v korist otroka.5. Na pritožbo sta nasprotni udeleženki odgovorili, predlagata njeno zavrnitev in opredeljujeta pritožbene stroške.6. Pritožba je delno utemeljena.Glede vpogleda v zdravstvene podatke7. Sodišče prve stopnje ima prav, ko zapiše, da ima predlagatelj kot oče pravico do vpogleda v zdravstvene podatke hčerke. To pravico ima kot roditelj v enaki meri kot mati. Ker je predlagatelj tudi že vpisan kot oče druge nasprotne udeleženke v rojstno matično knjigo, mu te pravice mati ne more več niti odrekati niti podeliti; njeno soglasje ...
+

Dokument: VSM Sodba II Kp 7058/2013, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 16.09.2021

Institut: kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - razpolaganje s premoženjem - stroj - namen oškodovanja - odvzem premoženjske koristi - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe - nezdružljivost funkcije - zagovornik - zaslišanje obremenilne priče - pravica do obrambe

Jedro: Pri drugem goljufivem dejanju kot izvršitvenem dejanju kaznivega dejanja oškodovanja upnikov gre za vse vrste pravih ali navideznih dejanj in pravnih poslov, s katerimi se prikriva, preoblikuje ali ustvarja dejansko stanje, ki ne ustreza resničnosti, njegov namen pa je izognitev obveznostim do... upnikov. Sem spada tudi škodljivo razpolaganje s stvarnim premoženjem. Naklep pri izvršitvenem ravnanju goljufivega dejanja je v bistvu izpostavljen že z namenom izigravanja in oškodovanja, ki mora izhajati iz celotnega opisa kaznivega dejanja, saj se namen realizira z nastankom prepovedane posledice. To pomeni, da zadostuje, da je v izreku namen oškodovanja zgolj naveden in zato ni treba že v opisu dejanja navajati posebnih okoliščin, ki bi še dodatno konkretizirale takšen namen. Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov (za razliko od kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti) ni storjeno z zlorabo (notranjega) položaja, temveč v razmerju med dolžnikom in upnikom (upniki) pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri čemer je dolžnikova obveznost do upnikov nesporna in jo storilec kaznivega dejanja izigra. Ne gre torej za nezvestobo storilca do "lastnika" podjetja, ampak do upnikov, posledica pa je (le) povzročanje premoženjske škode upnikom. Odvzem premoženjske koristi je sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji. Z njim se zasleduje predvsem restitucija, to je vzpostavitev takšnega premoženjskega stanja, kot je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja. Po ustaljeni sodni praksi ukrep odvzema premoženjske koristi ni omejen zgolj na kazniva dejanja, pri katerih je premoženjska korist prepovedana posledica, zato tudi ni treba, da bi bila v izreku konkretizirana. Bistveno je zgolj dejstvo, ali je korist zares nastala s kaznivim dejanjem oziroma zaradi njega ali ne. S tem, ko je obdolženi S.Č. za zastopanje pooblastil odvetnico B.M., ženo B.M., pa ni bila kršena določba tretjega odstavka 69. člena ZKP, niti katera druga procesna določba, saj zakon nezdružljivosti funkcije zagovornika ne širi tudi na njegove družinske člane.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 799/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.05.2021

Institut: določitev stikov med staršem in otrokom - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine za otroka - začasna odredba - nastanek škode - nasilje v družini - ogroženost otroka - starševska skrb - skrb staršev za otroke - največja korist otroka - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - pogoji za začasno odredbo - restriktiven pristop - postopek po uradni dolžnosti - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - video posnetek kot dokaz

Jedro: Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovi izdaji pristopiti restriktivno. Zadržanost enega od staršev pri izvajanju starševske... skrbi ni razlog za začasno odločanje o vprašanjih starševske skrbi, saj kadar je eden od staršev zadržan pri izvajanju starševske skrbi, to izvaja drugi od staršev sam. Ocena vzgojnih kapacitet in sposobnosti staršev na podlagi posnetkov je zelo tvegana, vlaganje takšnih posnetkov v spis pa praviloma prav v ničemer ne prispeva k varovanju koristi otrok.

+

Dokument: VSL Sodba IV Cp 1442/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.10.2021

Institut: skupno starševstvo - uporaba materialnega prava - razmerja med starši in otroki po razpadu izvenzakonske skupnosti - določitev stikov med staršem in otrokom - določitev preživnine za otroka - potrebe otroka - prosti preudarek - ocena potreb - vrednotenje - obrazložitev - korist mladoletnega otroka

Jedro: Po ZZZDR je sodna praksa dopuščala skupno skrbništvo le v primeru, če sta s tem soglašala oba starša, vendar toženka spregleda, da je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je sicer uporabilo materialnopravne določbe ZZZDR, da pa je podlago za skupno varstvo in vzgojo pravilno utemeljilo na... določbah 54. in 56. člena Ustave ter pravilno zaključilo, da je skupno varstvo in vzgoja prvenstvena oblika, kadar o tem odloča sodišče. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sodbe ni določno opredelilo glede višine mesečnih potreb otrok in so v tem delu izostali razlogi o odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče je to procesno kršitev sodišča prve stopnje lahko samo odpravilo, ker pravdni stranki na zaslišanju nista znali navesti, kakšni so stroški preživljanja otrok. Pravilen pa je bil pristop sodišča prve stopnje, ko je mesečne potrebe otrok določilo glede na življenjske izkušnje in po prostem preudarku, kar pomeni, da je ta dejstva ugotavljalo na podlagi izkustvenih in logičnih pravil, vendar bi sodišče prve stopnje moralo v obrazložitvi sodbe vsaj okvirno navesti, kako je ovrednotilo posamezne mesečne preživninske potrebe otrok, še posebej iz razloga, ker jih je toženka v svojih navedbah opredeljeno navedla. Okoliščine primera prepričljivo potrjujejo, da kljub slabi komunikaciji med pravdnima strankama in kljub dejstvu, da starša rušita avtoritete drug drugemu tudi v prisotnosti otrok, kot je to ugotovila tudi izvedenka, režim stikov, kot ga je določilo sodišče v sodbi, poteka nemoteno in v zadovoljstvo otrok.


Obrazložitev: ... sodišča prve stopnje1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zakonska zveza pravdnih strank razveže (I), da se hčeri A. A., rojena ... 2008 in B. B., rojena ... 2011, zaupata v skupno varstvo in vzgojo pravdnima strankama (II), da je stalno bivališče otrok na naslovu X., kamor se pošiljajo poštne pošiljke, ki se vročajo tožniku (III), da je mesečna preživninska obveznost tožnika za vsakega otroka 200,00 EUR, toženke pa 180,00 EUR,1 da se dogovorjena preživnina uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS po količniku, ki ...
+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 530/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.04.2021

Institut: začasna odredba - verjetnost nastanka škode - ukrep trajnejše narave - ogroženost otroka - največja korist otroka - stiki med starši in otrokom - verbalni konflikt - vedenjske motnje - mladoleten otrok - pravni standard

Jedro: Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Pri ugotavljanju otrokove ogroženosti gre za pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem primeru posebej.

Dokument: VSC Sodba Cpg 99/2021, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.09.2021

Institut: osebni stečaj - sporazum o delitvi skupnega premoženja - zemljiški dolg - ničnost

Jedro: Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnemu materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko sta pravdni stranki zemljiški dolg ustanovili zato, da bi izigrali morebitne že obstoječe ali bodoče upnike (zemljiški dolg ima zapadlost 2061), da ne bi... mogli poseči po njuni nepremičnini, podlaga temu Aktu v nasprotju z moralo in zato nedopustna, posledično pa je Akt o ustanovitvi zemljiškega dolga ničen (39. člen OZ) in zemljiški dolg nikakor ni bil ustanovljen z namenom, da bi služil kot zavarovanje morebitnih posojil. Pritožba neutemeljeno trdi, da Sporazum o delitvi premoženja zasleduje dopusten cilj, to je pravično delitev skupnega premoženja, vendar pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim dejanskim in materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da pri vsebini sporazuma ne gre za pravično delitev premoženja temveč je ob dejstvu, da je tožena stranka prejela vse, tožeča stranka pa nič, podlaga sporazuma nedopustna, ker je bil s sporazumom zasledovan cilj preprečiti upnikom tožeče stranke poplačilo iz premoženja tožeče stranke. Takšen sporazum pa je ničen.

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 1189/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 01.09.2021

Institut: zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - kršitev osebnostnih pravic - odstranitev objave - Facebook - prepoved približevanja - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - umik izjave - fotografije - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - denarna kazen

Jedro: Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, tožnik lahko uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena.


Obrazložitev: ... predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, tožnik lahko uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena.7Glede objav z dne z dne 29. 2. 2020, 3. 3. 2020, 7. 4. 2020, 2. 5. 2020, 13. 5. 2020, 4. 6. 2020, 13. 6. 2020 in 14. 6. 2020, in nadaljnjih objav podobne vsebine9. Tožnik je že pred pravdo uveljavljal sodno varstvo z začasno odredbo. Izvršilno sodišče je 3. 6. 2020 izdalo sklep (priloga A4), s katerim je toženki naložilo, da s svojega FB profila A. A. umakne objavo z dne 25. 5. ...

Dokument: VSC Sklep I Cp 417/2021, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.10.2021

Institut: namen regulacijske začasne odredbe - stiki staršev z otrokom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo vse okoliščine primera in pravilno zaključilo, da ni podana tista stopnja ogroženosti otroka s strani matere, ki bi upravičevala takojšnje ukrepanje sodišča z izdajo začasne odredbe v smeri širitve sedaj že ustaljenega načina poteka stikov med... otrokom in očetom, z občasno nočitvijo, prav tako pa pravilno zaključilo, da se ogroženost mld. A. zaradi selitve v tujino tekom dokaznega postopka na ravni verjetnosti ni potrdila, zaradi česar je predlog toženca tudi v tej smeri zavrnilo.

+

Dokument: VSM Sklep III Cp 709/2021, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.10.2021

Institut: začasna odredba o dodelitvi otroka - skrb za varstvo in vzgojo - zavrnitev predloga

Jedro: Dejansko stanje je torej tako, da zaradi mamine trenutne odsotnosti, oče polno in izključno izvršuje vzgojo in varstvo in zato ni potrebe, da bi bilo le-to še potrebno pravno formalizirati in tudi po mnenju pritožbenega sodišča, za to ni nobene potrebe.

Dokument: VSL Sodba III Kp 11738/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 19.05.2021

Institut: nova dejstva in dokazi - pritožbeni razlogi - prištevnost obdolženca - dvom v prištevnost - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kaznivo dejanje grožnje - eno kaznivo dejanje

Jedro: Nova dejstva in novi dokazi, na kar v pritožbi opozarja pritožnik, niso samostojni pritožbeni razlog, temveč sredstvo za presojo pravilnosti in popolnosti v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja. Da je novo dejstvo oziroma nov dokaz pravilno uveljavljen v pritožbi, morajo... biti izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 369. člena ZKP, čemur v obravnavanem primeru ni bilo zadoščeno, saj pritožnik ni razumno pojasnil, zakaj ta dejstva oziroma dokazi niso bili navajani oziroma predloženi že prej. Pritožbenim zavzemanjem, da bi šlo za eno kaznivo dejanje, ni moč slediti. Gre za raznovrstni kaznivi dejanji, usmerjeni zoper različna kazensko pravno varovana objekta (v primeru kaznivega dejanja grožnje so varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, v primeru kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe pa je objekt zaščite mladoletna oseba). Poleg tega gre med kaznivima dejanjema tudi za različen krog možnih storilcev le teh (pri kaznivem dejanju grožnje je storilec lahko vsak, pri kaznivem dejanju zanemarjanja mladoletne osebe pa le storilec, ki ima določene lastnosti oziroma položaj - delicta propria). Še posebej pa je pomembna in upoštevna tudi okoliščina, da gre za različen časovni okvir izvršitvenih ravnanj, kot to izhaja že iz izreka izpodbijane sodbe, saj kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe datira v časovno obdobje od začetka leta 2011 do 10. 12. 2014, kaznivo dejanje grožnje pa je z dne 22. 2. 2020.

+

Dokument: VSL Sklep IV Cp 1053/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.07.2021

Institut: razmerja med starši in otroki - sodna poravnava - stiki otrok s starši - sprememba stikov - realizacija dogovora - spremenjene razmere - izvrševanje stikov z otrokom - dolžnosti staršev - starševska skrb - varstvo koristi otroka

Jedro: Stiki, kot so bili določeni v poravnavi, niso (bili) le pravica nasprotnega udeleženca, marveč tudi dolžnost, da stike izvaja po režimu, kot so bili dogovorjeni. V postopku je bilo ugotovljeno, da je starševsko skrb v celoti prevzela predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je praktično v... celoti opustil starševsko skrb in s tem povezane dolžnosti. Ker nasprotni udeleženec ne izvaja dogovorjenih stikov, in ker v postopku niso bile ugotovljene opravičljive okoliščine, zaradi katerih nasprotni udeleženec ni mogel izvajati stikov, kot so bili določeni v sodni poravnavi, so izkazane spremenjen okoliščine, zaradi katerih, je treba režim stikov na novo določiti.


Obrazložitev: ... določenih stikov po sodni poravnavi1. Mladoletnik otrok udeležencev A. A. (rojen ... 2013) je bil s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 3/2017 z dne 26. 2. 2018 dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo predlagateljici. S sodno poravnavo so bili določeni tudi stiki otroka z nasprotnim udeležencem in sicer:- prvih šest mesecev enkrat tedensko v petek od 15.00 do 17.00 na predlagateljičinem domu, v prisotnosti predlagateljice,- naslednjih šest mesecev enkrat tedensko v petek od 15.00 do 17.00 na predlagateljičinem domu brez prisotnosti predlagateljice,- po enem ...
+

Izberi vse|Izvozi izbrane