<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 748/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.748.2021

Evidenčna številka:VSL00046440
Datum odločbe:26.05.2021
Senat, sodnik posameznik:Zvone Strajnar (preds.), dr. Vesna Bergant Rakočević (poroč.), Majda Irt
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:premoženjska razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - največja korist otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - obseg in način izvajanja stikov - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev

Jedro

Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost, če ni kakšnih konkretnih razlogov, ki narekujejo omejitev ali prepoved stikov. Za kakršnokoli omejitev stikov mora biti podan nek stvarno utemeljen razlog. Izhaja se iz tega, da ima otrok z obema staršema stike, ker je to zanj koristno oziroma nujno in brez česar je njegova korist načeloma ogrožena.

Z novelo ZIZ-M, ki velja od 27. 3. 2021, je bil uveljavljen nov 273.b člen, po katerem zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišče prve stopnje v tč. 1. I. in II. spremeni tako, da se tam določeni stiki med mladoletnim A. A. in njegovim očetom v prisotnosti strokovnega delavca CSD izvedejo največ trikrat, sicer pa potekajo brez prisotnosti strokovnega delavca, in sicer pri očetu, kamor otroka pripelje mati, oče pa ga iz stika materi pripelje nazaj.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začasno določilo stike med nasprotnim udeležencem in njegovim sinom A. A. (roj. ... 2009), in sicer v trajanju ene ure vsak teden ob prisotnosti strokovnega delavca CSD. Drugačen predlog matere (za začasno prepoved stikov) je zavrnilo, zavrnilo pa je tudi očetov predlog, da se stiki določijo tako, kot so potekali do njihove prekinitve konec decembra 2020, kar je bilo tako, da je otrok preživel približno polovico časa z vsakim od roditeljev.

2. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ga pritožbeno sodišče obravnava kot pritožbo. Z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-M, ki velja od 27. 3. 2021, je bil uveljavljen nov 273b čl., po katerem zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. V tem primeru je bila ta možnost nasprotnemu udeležencu dana.

Nasprotni udeleženec nasprotuje temu, da ima stike s sinom zgolj eno uro na teden in še to pod nadzorom CSD. Prepričan je, da za kaj takega ni nobene podlage, nobenega razloga, saj so stiki med njim in sinom 8 let normalno potekali. Navaja, da mu ni znano, zakaj na bi se ga sin bal. Meni, da se na ta način A. A. škoduje, zadeva pa prejudicira. Sodišče bi po njegovem pred odločanjem moralo razpisati narok. Sodišču očita, da je predolgo čakalo, da je stike, ki so nujni, tudi po mnenju CSD, ponovno vzpostavilo. Očita, da se na ta način podpira samovolja predlagateljice, ki je stike prekinila. Meni, da stiki pod nadzorom sploh niso podprti s predlogom CSD. Nadzor je utemeljen le v izjemnih primerih, iz resnih in utemeljenih razlogov, kadar je otrok sicer ogrožen, zlasti zaradi različnega nasilja. Pri tem se sklicuje na sodno prakso. Poudarja, da A. A. od njega ni ogrožen, da tega ni zaznal niti CSD. Sodišče se sklicuje na telefonski pogovor 5. 1. 2021, ki naj bi dokazoval sinov strah pred njim, za kar pa ni nobenega razloga. Navaja, da je nekorektno, da se sklicuje na njegovo kazensko obsodbo izpred 10 let, saj je glede tega rehabilitiran in velja za neobsojenega. Tudi ni šlo za nasilje na škodo otroka. Gre za manipulacijo predlagateljice. Stiki so skoraj 9 let potekali brez kakršnihkoli težav, zato kot oče ne potrebuje nobenega nasveta, kako stike po nekajmesečni prekinitvi znova vzpostaviti, nadzor CSD ni potreben. Stiki tam so težavni, tudi zaradi kadrovske stiske. Predlaga spremembo sklepa tako, da se stiki določijo, kot so potekali prej, predlaga tudi razpis naroka.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ni sporno, da so se stiki med mld. A. A. in očetom več let (od l. 2012) izvajali tako, da je A. A. preživel z njim približno polovico časa, in to vse do konca meseca decembra lanskega leta, ko so se ti stiki zaradi materine bolezni in posledično karantene prekinili. Januarja letos, po koncu bolezni, pa se niso vzpostavili, in sicer zaradi odpora A. A., ki ga je očetu sporočil v telefonskem pogovoru 5. 1. 2021.

6. Sodišče prve stopnje je začasno odredbo izdalo brez naroka, po proučitvi obsežnih navedb obeh strank ter po pridobitvi več mnenj in poročil CSD, kar je glede na perečo časovno situacijo, ko stikov med otrokom in očetom nekaj mesecev ni bilo, sprejemljivo, saj narok v teh postopkih ni obligatoren. Tudi dokaz z izvedencem bi v tej fazi postopka trajal predolgo.

7. CSD je v tej zadevi 23. 6. 2020 navedel, da ne zaznava, da bi bil otrok pri enem ali drugem roditelju neposredno ogrožen, da pa je njegova korist zaradi ravnanja staršev posredno ogrožena, vendar glede na diametralno različna pričevanja obeh staršev ne morejo oceniti, kako se otrok dejansko počuti. 26. 1. 2021 je navedel, naj se čim prej pričnejo izvajati krajši stiki med očetom in sinom, razširijo pa do obsega, ki je otroku ob upoštevanju trenutne situacije v največjo korist. CSD je izrecno navedel, da meni, da tako hud poseg v družino kot so stiki pod nadzorom v tej fazi ni utemeljen in otroku ni v korist. Nazadnje (11. 3. 2021) je CSD navedel, da je visoko konfliktno ravnanje staršev za A. A. potencialno ogrožajoče ter da na podlagi pogovorov s staršema in otrokom ocenjujejo, da bi A. A. potreboval pomoč pri ponovni vzpostavitvi stikov z očetom; predlagajo, da se takšna pomoč zagotovi v obliki največ treh stikov, ki bi bili enkrat tedensko ob prisotnosti strokovnega delavca CSD. Po uvedbi teh stikov pa bi ob upoštevanju, ali bi bili ugodni, predlagali stike vsak teden, upoštevaje jasno izraženo željo otroka. Navedli so še, da bi bilo ob nudenju osebne podpore stike možno razširiti.

8. V 161. čl. Družinski zakonik (DZ) določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ). Pri tem je treba upoštevati še, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je to resnično nujno, torej če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.

9. Dokazni standard za začasno odločanje je verjetnost. Začasno odredbo se tako lahko izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, če torej več okoliščin kaže, da je ogrožen, kot pa obratno. Na podlagi dosedanjih ugotovitev ni verjetno, da bi A. A., njegov razvoj in koristi, ogrožal oče. Ugotovljeno je, da A. A. ogroža močno izražen konflikt med roditeljema. Ugotovljeno je, da ima A. A. do stikov z njim odpor, ki ga je kratko pojasnil v enkratnem telefonskem razgovoru, češ da ga je strah, ni pa bilo ugotovljeno, ali ima otrok kakršenkoli utemeljen razlog za odpor oz. strah pred očetom. Ugotovljeno je, da A. A. za ponovno vzpostavitev stikov z očetom potrebuje strokovno pomoč in da je to lahko strokovni delavec CSD, a da je to lahko največ trikrat.

10. Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost, če ni kakšnih konkretnih razlogov, ki narekujejo omejitev ali prepoved stikov. Za kakršnokoli omejitev stikov mora biti podan nek stvarno utemeljen razlog. Izhaja se torej iz tega, da ima otrok z obema staršema stike, ker je to zanj koristno oz. nujno in brez česar je njegova korist načeloma ogrožena. Brez posebnega strokovnega znanja lahko sodišče zaključi, da 11-letni otrok še ne more razumno oceniti svoje dolgoročne razvojne koristi oz. dobrobiti in presoditi, ali so stiki z očetom zanj „koristni“. Lahko pove, kakšni so njegovi občutki in želje, a to ne sovpada vedno tudi z njegovo objektivno koristjo.

11. Pritožbeno sodišče ne zanemarja dejstva, da se je pri sinu pojavil odpor do očeta. Ker pa stiki ne smejo biti prekinjeni in ker je CSD sam predlagal, da se zgolj prvi trije opravijo - ne pod nadzorom, pač pa ob prisotnosti strokovnega delavca, in ker ni verjetno izkazano, da bi oče sina kakorkoli ogrožal, je pritožbeno sodišče v začasno določene minimalne stike poseglo na način, da je razen treh stikov odpravilo pogoj, da se stiki izvajajo ob prisotnosti strokovnega delavca CSD. Glede na nesporno okoliščino, da so pred prekinitvijo stikov decembra 2020 ti potekali na očetovem domu, ga je pritožbeno sodišče določilo za kraj začasno določenih minimalnih stikov med sinom in očetom, logistično pa oba roditelja v zvezi s tem enakomerno obremenilo. Ne gre prezreti, da je predlagateljica sama v predlogu, ki ga je podala 17. 2. 2020 glede vzgoje, varstva, stikov ter preživljanja, predlagala, da naj se stiki izvršujejo vsak drugi vikend od sobote do nedelje ter dva tedna med počitnicami, češ da se otrok sedaj preveč seli od enega do drugega in nima občutka lastnega doma. Navedla je, da je to želja otroka.

12. Pritožbeno sodišče je z navedeno korekturo začasno, v minimalnem obsegu zavarovalo pravice in koristi mld. otroka tako, da ne izgubi povsem stika z očetom, hkrati pa ta stik poteka v domačem okolju, ki ga je otrok vajen. Dokončna odločitev bo sprejeta po ustrezno izvedenem celovitem dokaznem postopku, če ne bo prej verjetno izkazanih razlogov o ogroženosti, ki bi zahtevali, da se razmere v družini ponovno (pre)urejajo z začasno odredbo.

13. Na podlagi navedenega je bilo treba pritožbi delno ugoditi, kot izhaja iz izreka, sicer pa jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu (2. in 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 100. čl. Zakona o nepravdnem postopku).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 161, 163, 163/1
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 273b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUxNjU5