<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba IV Cp 1941/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:IV.CP.1941.2015

Evidenčna številka:VSL0083788
Datum odločbe:08.07.2015
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Dušan Barič (poroč.), Majda Irt
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:preživnina - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca

Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pripisalo nekoliko prevelik pomeni okoliščini, da tožnica ni zaposlena in da je breme hčerkinega varstva in vzgoje (pretežno) na njej. Tožnica je mlada, zdrava in za delo sposobna oseba, kljub temu pa ni izkazala, da bi aktivno iskala zaposlitev, čeprav je za preživljanje svojih otrok tudi sama dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ustrezno njenim pridobitnim in materialnim zmožnostim. Za aktivno prizadevanje tožnice, da si poišče ustrezno zaposlitev, skrb za mld. A. ni ovira, saj je hčerka v varstvu v vrtcu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek mesečne preživnine 112,00 EUR nadomesti z zneskom 100,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu plačevanje mesečne preživnine v znesku 112,00 EUR od 1. 2. 2015 dalje, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo ter odločilo, da pravdni stranki krijeta svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki izpodbija ugodilni del sodbe ter odločitev o pravdnih stroških, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da zniža preživnino ter tožnici naloži plačilo pravdnih stroškov toženca. Toženec navaja, da je prvo sodišče realno ocenilo vrednost stroškov preživljanja mld. A. v znesku 140,00 EUR mesečno. Če ima tožnica stroške za lastno preživljanje, to ne more iti na škodo mld. A. in toženca. Prvo sodišče je breme preživljanja otroka porazdelilo tako, da je tožencu naložilo kritje 80 % otrokovih potreb, tožnici pa le 20 %. Takšna razporeditev je napačna, saj je tožnica mlada in zaposljiva, vendar pa v tej smeri ni storila ničesar. Tožnica se sploh ne trudi, da bi pridobila denarna sredstva za preživljanje hčerke. Mld. A. je v vrtcu in v tem času tožnici ni potrebno skrbeti za hčerko. Zato se sama skrb za otroka ne more upoštevati v tolikšni meri, da bi tožnica krila le 20 % stroškov za mld. A. Čeprav je tožnica sposobna za delo ni storila ničesar, da bi si poiskala zaposlitev. Prvo sodišče je premalo upoštevalo tožničine možnosti za pridobitev dela. Pravilna bi bila odločitev, da sta starša zmožna prispevati k preživljanju mld. A. v približno enakem delu. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Toženec ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da znašajo osnovne preživninske potrebe mld. A. 140,00 EUR mesečno, ugovarja pa porazdelitvi tega bremena preživljanja med starša. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pripisalo nekoliko prevelik pomeni okoliščini, da tožnica ni zaposlena in da je breme hčerkinega varstva in vzgoje (pretežno) na njej. Tožnica je mlada, zdrava in za delo sposobna oseba, kljub temu pa ni izkazala, da bi aktivno iskala zaposlitev, čeprav je za preživljanje svojih otrok tudi sama dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ustrezno njenim pridobitnim in materialnim zmožnostim (primerjaj 129. člen ZZZDR). Za aktivno prizadevanje tožnice, da si poišče ustrezno zaposlitev, skrb za mld. A. ni ovira, saj je hčerka v varstvu v vrtcu. Po drugi strani so stiki med tožencem in mld. A. določeni v zelo skromnem obsegu, kot izhaja iz sodne poravnave z dne 2. 3. 2015 (le dvakrat mesečno ob sobotah, z možnostjo, da mld. A. prespi pri tožencu in se vrne k tožnici v nedeljo). Glede na ugotovljene okoliščine in hčerkino starost je prav, da toženec prispeva dobrih 70 % potrebnih sredstev za kritje osnovnih hčerkinih potreb (zaokroženo to znaša 100,00 EUR mesečno), tožnica pa je dolžna zagotoviti preostanek teh sredstev. V tem delu je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in znižalo mesečno preživnino na znesek 100,00 EUR ter temu ustrezno spremenilo sodbo prvega sodišča (peta alineja 358. člena ZPP).

6. V preostalem delu pritožba zoper odločitev o preživnini ni utemeljena, saj je toženec v primerjavi s tožnico občutno manj obremenjen z varstvom in vzgojo njunega otroka. Odločitev o pravdnih stroških je pravilna, saj je prvo sodišče odločalo o statusnih vprašanjih pravdnih strank in njune hčerke, katerih ureditev je bila v interesu vseh treh. Glede tožničinega sina mld. A. je bila tožba umaknjena, posebni stroški pa v tem delu niso nastali. Pritožbeno sodišče je zato v preostalem delu zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

7. Glede na naravo spora odločitev o stroških pritožbenega postopka ne more temeljiti na merilu uspeha v sporu. Odločitev o višine preživnine je bila v interesu hčerke pravdnih strank, zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena in 413. člen ZPP).


Zveza:

ZZZDR člen 129.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg0MTAw