<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 2066/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.2066.2018

Evidenčna številka:VSL00015945
Datum odločbe:17.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Bojan Breznik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
Institut:nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje ukrepa - začasna ureditev spornega razmerja - psihično nasilje - pomen prizadete dobrine - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - standard verjetnosti - pravica do svobode gibanja - nadlegovanje - tajno opazovanje in sledenje

Jedro

Opazovanje, zasledovanje in iskanje kontakta s predlagateljico pomeni kršitev izrečenih ukrepov in nedvomno predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica počuti ogroženo.

ZPND je preventiven in z namenom, da zavaruje žrtve, kar dopušča poseg v udeleženčevo pravico gibanja, ta poseg pa po oceni pritožbenega sodišča ni nesorazmeren.

ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja pomembnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno sledilo predlogu predlagateljice in nasprotnemu udeležencu s sklepom z dne 14. 5. 2018 za šest mesecev podaljšalo ukrepe, ki so mu bili izrečeni s sklepom z dne 17. 11. 2017. Z izpodbijanim sklepom je ugovor nasprotnega udeleženca zoper navedeni sklep o podaljšanju ukrepov zavrnilo ter sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ukrepe, izrečene s sklepom z dne 14. 5. 2018 odpravi, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter ponovno razpiše obravnavo, na kateri bo odločalo o utemeljenosti predloga predlagateljice o podaljšanju ukrepov zoper nasprotnega udeleženca. Navaja, da prvostopno sodišče s strani nasprotnega udeleženca predlaganih dokazov, predvsem z vpogledom v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ks 12673/2008, s katerim je želel ovreči neresnične navedbe predlagateljice o tem, kaj se je dogajalo na obravnavi v drugem sodnem postopku, z zaslišanjem prič A. A. in B. B., ki bi lahko potrdila navedbe nasprotnega udeleženca, ker kot družinska prijatelja dobro poznata družinske razmere, ter z zaslišanjem priče C. C., ki bi vedela izpovedati o vedenju in izjavah predlagateljice na prvem sestanku pred pristojnim CSD, ni izvedlo. S tem je kršilo njegovo pravico do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS. Prvostopno sodišče je oprlo svojo odločitev tudi na mnenje CSD z dne 14. 11. 2017, čeprav navedeno mnenje zaradi poteka osmih mesecev od njegove izdaje ne kaže dejanskega stanja. Opozarja, da je dokazno breme glede kršitve izrečenih ukrepov na strani predlagateljice in ne na strani nasprotnega udeleženca, kot to zmotno navede sodišče prve stopnje. Poudarja, da izpovedbi zaslišanih prič nista verodostojni. Res sta priči njegova otroka, vendar pa je potrebno upoštevati, da sta otroka že leto dni ekonomsko odvisna od predlagateljice, saj pri njej stanujeta, njenih izbruhov pa se tudi bojita, kar sta v novembru 2017 potrdila pred CSD X. Izpostavlja, da izrečeni ukrepi nesorazmerno posegajo v njegovo pravico do svobode gibanja in do opravljanja dela. Preživlja se kot taksist in zaradi izrečenih ukrepov le stežka opravlja svoje delo, saj ga pogosto na poziv strank pošiljajo v bližino Y.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Opisuje dogodka, ki sta se zgodila po zadnjem naroku za glavno obravnavo in ki kažeta na ponovno kršitev izrečenih ukrepov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajajo in so ti pomisleki tudi sicer neprepričljivi, zlasti pa nimajo materialnopravne podlage v zbranem dokaznem gradivu. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje ter glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

6. Kot je pritožniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja pomembnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.

7. Nasprotnemu udeležencu pravica do izvedbe dokazov ni bila kršena. Zaradi nujnosti in hitrosti postopka se pravica do izvedbe dokazov omeji na zaslišanje udeležencev in le tistih prič, ki bodo s stopnjo verjetnosti potrdile obstoj odločilnih dejstev. Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru utemeljeno ni zaslišalo predlaganih prič A. A. in B. B., ki naj bi izpovedovala o družinskih razmerah, prav tako pa tudi priče C. C., ki bi vedela povedati glede vzkipljivosti predlagateljice, saj navedena dejstva za odločitev v tej zadevi niso odločilna. Prav tako v zadevi ni odločilen dogodek, ki naj bi se zgodil na obravnavi v drugem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno izvedlo le dokaz z zaslišanjem obeh udeležencev postopka ter tistih prič, ki so bile prisotne ob dogodkih, ki naj bi pomenila kršenja ukrepa nasprotnega udeleženca, oziroma, ki naj bi potrjevala neobstoj nasilja.

8. Na podlagi listin v spisu in zaslišanja udeležencev postopka ter tistih prič, ki jih je sodišče štelo kot odločilne pri dokazovanju relevantnih dejstev, je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev.

9. Predlagateljica je s stopnjo pretežne verjetnosti dokazala, da je nasprotni udeleženec kršil ukrepe, ki mu jih je izreklo sodišče po določbah ZPND. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, se nasprotni udeleženec vsakodnevno pelje mimo delovnega mesta predlagateljice, jo zasleduje in z njo preko tretjih oseb poskuša vzpostaviti stik. Nasprotni udeleženec ni zanikal dogodka, da je predlagateljici preko neznanih oseb v ordinacijo dvakrat poslal šopek s posvetilom. Nenazadnje pa je sam v ugovoru navedel, da je izdane ukrepe upošteval v veliki večini, iz česar jasno izhaja, da vseh izrečenih ukrepov ni upošteval. Opazovanje, zasledovanje in iskanje kontakta s predlagateljico pomeni kršitev izrečenih ukrepov in nedvomno predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica počuti ogroženo.

10. ZPND je prevencijski z namenom, da zavaruje žrtve, kar dopušča poseg v udeleženčevo pravico gibanja, vendar pa ta poseg po oceni pritožbenega sodišča ni nesorazmeren. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da se izrečeni ukrepi podaljšajo za nadaljnjih šest mesecev.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 19/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzNjM5