<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba in sklep IV Cp 256/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:IV.CP.256.2014

Evidenčna številka:VSL0070403
Datum odločbe:26.02.2014
Senat, sodnik posameznik:Katarina Parazajda (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), Blanka Javorac Završek
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:stiki - določitev stikov - korist otroka - določitev stikov med počitnicami

Jedro

Dejstvo, da se otrok pri očetu včasih dolgočasi, ne daje podlage za oženje stikov, pač pa terja pri tožnici podporno in spodbudno vedenje do stikov z drugim staršem ter sprejemanje dejstva, da se mora otrok naučiti prilagajati tudi obdobjem nelagodja; pri očetu pa spodbujanje in krepitev medsebojnega odnosa z otrokom preko različnih, otrokovim razvojnim potrebam prilagojenih dejavnosti.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba v izpodbijanem delu in sklep potrdita.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, mladoletnega sina dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici, določilo mesečno preživnino v znesku 130,00 EUR in uredilo stike med tožencem in sinom M.

2. Zoper sodbo se v delu, v katerem se ta nanaša na stike toženca z otrokom med jesenskimi in zimskimi počitnicami ter za božič in novo leto, pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj navedeno določitev stikov odpravi, tožencu pa naloži povrnitev pravdnih stroškov. Meni, da odločitve glede stikov v omenjenem obsegu ni mogoče preizkusiti, saj ni obrazložena. Sodišče je stike določilo preširoko in nekritično sledilo predlogu toženca, pri tem pa povsem spregledalo dokazno dokumentacijo v spisu, predvsem izvedensko mnenje sodnih izvedenk dr. A. S. in dr. J. K. ter poročilo zagovornice otrokovih pravic Š. R. in izjavo sina. Noben dokaz ne daje podlage za tako obširno določitev stikov, kot jo je sprejelo prvo sodišče. Mladoletni sin želi obdržati stike, kot so se izvajali doslej. Nikdar ni bil pri očetu med počitnicami. Izpodbijana določitev stikov izmenjaje med jesenskimi in zimskimi počitnicami ter preživljanje božiča in novega leta je v nasprotju s koristmi in željami otroka. Siljenje otroka k nečemu, kar odklanja, je njemu v škodo. Trenutne okoliščine so takšne, da s sodbo določeni stiki nasprotujejo željam otroka in izdelanemu izvedenskemu mnenju. Celotna vsebinska presoja izvedenskega mnenja se nanaša na poletne počitnice, ne pa tudi na ostale počitnice in praznika, s čimer se posega v dosedanje izvajanje stikov. Napačna pa je tudi stroškovna odločitev. Do obširnega dokaznega postopka je prišlo izključno iz razlogov na strani toženca, ki je ves čas nasprotoval dodelitvi sina materi ter plačevanju preživnine. Zato je glede na uspeh v pravdi dolžan tožnici povrniti pravdne stroške.

3. Toženec je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

4. S sklepom pa je sodišče sodni izvedenki klinične psihologije dr. J. K. priznalo za opravljeno delo nagrado in stroške v znesku 846,40 EUR.

5. Zoper sklep se pravočasno pritožuje izvedenka, ki v pritožbi navaja, da je upravičena tudi do plačila dodatnih dveh ur pregleda. Za neposredno delo s tremi udeleženci je potrebovala več kot pet ur, za vrednotenje zbranih rezultatov pa dodatno več kot uro in pol. Zato ji gre za opravljeni dodatni dve uri pregleda še priglašenih 184,00 EUR.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sodbo glede stikov

7. V skladu z določbo 106. člena ZZZDR (1) ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Sodišče prve stopnje je glede na dodelitev mladoletnega M. v vzgojo in varstvo materi - tožnici, določilo stike očeta s sinom, in sicer vsak drugi vikend, med poletnimi počitnicami ter izmenično tudi med jesenskimi in zimski počitnicami ter na božič in novo leto. V pritožbenem postopku je sporna določitev stikov toženca s sinom med jesenskimi in zimskimi počitnicami ter praznikoma.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje svoje odločitve o stikih v času v pritožbi spornih počitnic in praznikov ni obrazložilo. Celoviti stiki in odnos obeh staršev do otroka in obratno so obrazloženi v 22. in 23. točki izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do dokazne dokumentacije (izvedenskega mnenje in izjave mladoletnega otroka), ki jo izpostavlja tožnica v pritožbi. Uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (2) zato ni podana.

9. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede določitve stikov toženca z otrokom tudi v času zimskih in jesenskih počitnic ter na božič in novo leto, izmenjaje z materjo otroka. Ureditev stikov med navedenimi počitnicami in praznikoma ni določena preširoko. Za mladoletnega sina, ki se z očetom dobro razume, ga ima rad in ima do njega pozitiven odnos ter gre rad k njemu, je nedvomno koristno, da z njim preživi tudi izmenično jasenske in zimske počitnice in praznika, in ne le poletne počitnice. Odločitev sodišča - ki v družinskih sporih niti ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP) - o preživljanju tovrstnih počitnic in dveh praznikov ne nasprotuje izvedenskemu mnenju (list. št. 131), ne izjavi otroka (list. št. 152), ki je vsebinsko enako povzeta v poročilu zagovornice otrokovih pravic (list. št. 150). Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je ohranitev rednih stikov otroka s tožencem med vikendi in počitnicami v otrokovo korist. Nerazumljivo je pritožbeno navajanje, da se izvedensko mnenje v zvezi z določitvijo izvajanja stikov nanaša le na poletne počitnice. Sin M., ki obiskuje peti razred osnovne šole, je na razgovoru z izvedenko izrazil željo, da bi stike z očetom preživljal tudi malo med počitnicami. Korist sina je varovana, če stiki med njim in tožencem potekajo tudi tedaj. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da med pravdnima strankama še ni vzpostavljena visoka komunikacijska sposobnost, je ureditev stikov tudi v času drugih šolskih počitnic in praznikov potrebna. V korist otroka je, da ti stiki potekajo po nekem ustaljenem ritmu. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da otrok ne kaže nikakršnega strahu do toženca in dosedanji stiki potekajo v obojestransko veselje in zadovoljstvo. Pritožbena trditev, da sin odklanja stike, nima podlage v izvedenem dokaznem postopku. Ne prvostopno sodišče ne pritožbeno na strani očeta ni našlo nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da stiki z njim ne bi bili primerni.

10. Dejstvo, da se otrok pri očetu včasih dolgočasi, ne daje podlage za oženje stikov, pač pa terja pri tožnici podporno in spodbudno vedenje do stikov z drugim staršem ter sprejemanje dejstva, da se mora otrok naučiti prilagajati tudi obdobjem nelagodja; pri očetu pa spodbujanje in krepitev medsebojnega odnosa z otrokom preko različnih, otrokovim razvojnim potrebam prilagojenih dejavnosti. Pravila in omejitve pa postavlja toženec na podoben način kot tožnica, seveda prilagojene njegovemu okolju. V čem je preteča kvarnost za otrokove interese, če se ureditev stikov izvaja tako, kot je odločeno z izpodbijano sodbo, pritožba opredeljeno ne pove.

11. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je za razvoj otroka dobro, da preživlja tudi zimske in jesenske počitnic ter praznika enkrat z očetom, drugič z materjo, tudi zato, ker je to priložnost za krepitev njegove povezanosti z očetom.

12. Pravilna je odločitev o stroških postopka. Skladno z določbo 413. členom ZPP sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Sodišče prve stopnje je obravnavalo vprašanja zaupanja otroka v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in ureditve stikov, vse to v smeri zagotavljanja otrokove največje koristi, kar je v interesu obeh pravdnih strank kot otrokovih staršev. Zato je prav, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka.

13. Pritožba ni utemeljena, podani tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo.

O pritožbi zoper sklep

14. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje pritožnice, da je, poleg nagrade za izjemno zahteven pregled pravdnih strank in njunega sina nad pet ur, upravičena še do plačila dodatnih dveh ur za njihov pregled. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz izvedenskega mnenja ni razvidno, da bi izvedenka opravila dodatno neposredno delo z udeleženci. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je po opravljenih pregledih in razgovorih z udeleženci opravila strokovno vrednotenje pridobljenih podatkov, ki je trajalo slabi dve uri. To delo pa ne napolnjuje spodnje premise pravila iz določbe prvega ali drugega odstavka 50. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik). Vrednotenje pridobljenih podatkov na podlagi pregleda udeležencev predstavlja delo v okviru izdelave izvedenskega izvida in mnenja, ki se vrednoti po njegovi zahtevnosti in obsežnosti po določbi 51. člena Pravilnika. Predpogoj za izdelavo mnenja, torej strokovnih zaključkov, je ocena zbranih podatkov pregleda in intervjuja udeležencev, kar sestavlja osrednje delo za izdelavo izvedenskega mnenja. To je bilo upoštevano pri odmeri nagrade za izdelavo (tu: zelo zahtevnega) pisnega izvida in mnenja. Ker dodatni dvourni pregled udeležencev ni izkazan, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvedenini potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbenih stroških

15. Tožnica s pritožbo ni uspela, toženec pa z odgovorom na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato je pritožbeno sodišče v okviru prostega preudarka v skladu s 413. členom ZPP sklenilo, da pravdni stranki pritožbene stroške krijeta sami (165. člen ZPP).

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

(2) Zakon o pravdnem postopku


Zveza:

ZZZDR člen 106.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY5Mjg3