<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba IV Cp 471/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.471.2018

Evidenčna številka:VSL00009966
Datum odločbe:21.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Alenka Kobal Velkavrh (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), Dušan Barič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:spor iz razmerij med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - stiki - določitev stikov z otrokom - preživnina - nasilje v družini - zanemarjanje otroka - poročilo centra za socialno delo - otrokova korist - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka

Jedro

Pogoji za varen in zdrav razvoj otroka pri materi se tako drastično poslabšujejo, da mu bo to zanesljivo dolgoročno škodovalo. Mati ima slabe ekonomske razmere, je nezaposlena. Otroci so pri materi izpostavljeni prepirom, kričanju, prekomernemu pitju alkohola - predvsem njenih partnerjev, vprašljiva je tudi redna in zdrava prehrana. Mati otrok za šolsko delo ne vzpodbuja, otroci so v glavnem prepuščeni sami sebi. Do svojega obnašanja ni kritična, ko problem eskalira se iz njega reši tako, da se preseli v drugo okolje.

Za zdrav razvoj otroka je pomembno okolje, v katerem je otrok deležen ljubezni in naklonjenosti, kjer se počuti varnega in kjer so izpolnjeni potrebni materialni pogoji. Nič od tega pri dečkovi materi ni bilo zagotovljeno. V dečkovo korist pa bo, da bo mati, ob ustreznem sodelovanju dečkovega očeta, poskrbela za primerne stike z njim ter ostalimi sorojenci, kar pomeni, da dečkov oče teh stikov ne sme omejevati, tožena stranka pa mora ustvariti okoliščine, v katerih bo deček lahko imel redne stike z njo in ostalimi sorojenci.

S pomočjo centrov za socialno delo se sodišče seznani z dejanskimi okoliščinami, ki jih centri preverjajo neposredno na terenu. Takšno poročilo ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev centri za socialno delo opravljajo naloge pomožnega preiskovalnega organa. Hkrati pa imajo tudi poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 185,00 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15 dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodno poravnavo, ki sta jo pravdni stranki sklenili pred Okrožnim sodiščem v Krškem 13. 5. 2014 pod opr. št. IV P 165/2011 spremenilo tako, da je skupnega otroka, osemletnega A., ki je bil doslej pri svoji materi, zaupalo v vzgojo in varstvo očetu (I/1 točka), določilo stike med otrokom in materjo (I/2 točka) in materi naložilo plačilo 50,00 EUR preživnine (I/3 točka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka).

2. Tožena stranka po odvetniku izpodbija sodbo iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kot bistveno navaja, da je predodelitev osemletnega dečka očetu neprimerna, ker je deček na mamo navezan, prav tako na bratca in sestrico in jih pogreša. Sodišče bi moralo postaviti sodnega izvedenca, zato da bi lahko poiskalo odgovor na strokovno vprašanje, ali je otrok pri materi tako ogrožen, da bi bilo zanj bolj koristno, da se ga predodeli v varstvo in vzgojo očetu. Odločitev o tem vprašanju je sodišče sprejelo zgolj na poročilu psihologinje CSD X, ki ni opravila neposrednega razgovora s strankama, niti z otrokom. Tožena stranka je laik, pravna pomoč pa ji je bila zagotovljena šele v drugem delu pravdnega postopka, ko je bilo precej dokazov, na katere sodišče opira svojo odločitev že izvedenih.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče sprejema dejansko stanje kot ga je v razlogih izpodbijane sodbe ugotovilo sodišče prve stopnje. Oblikovana dokazna ocena je skrbna in življenjsko prepričljiva.

6. Pravdni stranki sta starša A., rojenega ... 2009. Od sklenitve sodne poravnave 13. 5. 2014, do zaključka glavne obravnave v tej pravdni zadevi 20. 12. 2017, je mati zapustila partnerja B. iz ... zaradi slabih partnerskih odnosov in se oktobra 2015 skupaj z A. in C., ki se je rodil v zvezi s B., odselila v občinsko stanovanje v ... Čez dva meseca je CSD Y prejel prijavo, da mati za otroke ne skrbi in da se je preselila k novemu partnerju v ... V letu 2016 se je na CSD X obrnila mati, ki je bila noseča z novim partnerjem D., s katerim pa se ni razumela in ga je želela zapustiti. V letu 2017 je Policijska postaja X zaradi nasilja v družini opravila več intervencij. Center za socialno delo X je sprožil postopek v smeri preverjanja ogroženosti otrok in njihove zaščite pri materi in preverjal možnost in primernost oskrbe pri očetu C. in A. Pogovor z materinim zadnjim partnerjem D. je pokazal, da je mati hitre jeze, groba do otrok, včasih jih udari in nanje kriči. Moral je namestiti zapahe, da je otrokom grozila, da jih bo zaklenila. Te so sneli, ko je center za socialno delo to opazil. Kadar se spreta, mati sama odide k prejšnjemu partnerju v ... Neprimerne in impulzivne reakcije, s katerimi mati spravlja v stisko otroke, so zaznali tudi v varni hiši. Ko so jo s tem soočili, ni pokazala nikakršne pripravljenosti za rešitev problema in v drugi polovici junija 2017 je v besu impulzivno pobrala otroke in se vrnila v ... k partnerju D., kjer je čez mesec dni zaradi nasilja v družini, na pomoč ponovno poklicala policijo.

7. A. je obiskoval prvi razred osnovne šole, ko je bil star skoraj osem let. V šoli je bil agresiven, konfliktov ni bil sposoben reševati in ni bil sposoben obvladovati svojih čustev. Odsoten je bil kar 104 ure, po navedbah matere zaradi bolezni, a ga nikoli ni odpeljala k zdravniku, pravzaprav niti ni znala povedati, kdo je A. zdravnica.

8. Mater E., kljub pogostim selitvam, spremljajo trije Centri za socialno delo: v Y, Z in X, vsi zaradi nasilja v družini in zanemarjanja otrok. Nekompetentnost matere za opravljanje starševske funkcije so zaznali tudi v zavetišču za ženske in otroke žrtve nasilja. Ugotovitve in opažanja vseh navedenih tudi pritožbeno sodišče prepričujejo, da se pogoji za varen in zdrav razvoj A. pri materi tako drastično poslabšujejo, da mu bo to zanesljivo dolgoročno škodovalo. Mati ima slabe ekonomske razmere, je nezaposlena. Otroci so pri materi izpostavljeni prepirom, kričanju, prekomernemu pitju alkohola - predvsem njenih partnerjev, vprašljiva je tudi redna in zdrava prehrana. Mati otrok za šolsko delo ne vzpodbuja, otroci so v glavnem prepuščeni sami sebi. Do svojega obnašanja ni kritična, ko problem ekskalira se iz njega reši tako, da se preseli v drugo okolje.

9. Glede na zgoraj naveden potek dogodkov po letu 2014 se pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da A. koristi zahtevajo novo in drugačno odločitev o njegovem varstvu in vzgoji. A. obiskuje 2. razred osnovne šole kar vse prinaša dodatne potrebe in zahtevano doslednost pri vzgoji, pa tudi primeren odnos do učenja in dela. V očetovi novi družini se deček dobro počuti, izrazil je željo, da bi v šolo še naprej hodil v ... Oče izkazuje razumevanje za njegove razvojne potrebe. Ima željo prevzeti odgovornost za sina in njegovo življenje, pozitivni vplivi na dečka je mogoče razbrati tudi iz poročila šole, ki jo A. obiskuje odkar je pri očetu.

10. Tožena stranka želi z navedbami v pritožbi po nepotrebnem izničiti vlogo centrov za socialno delo v sporih o varstvu in vzgoji otrok. Z njihovo pomočjo se sodišče seznani z dejanskimi okoliščinami, ki jih centri za socialno delo preverjajo neposredno na terenu. Takšno poročilo ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev centri za socialno delo opravljajo naloge pomožnega preiskovalnega organa. Hkrati pa imajo tudi poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca.

11. Pri takšnem stanju se postavitev izvedenca psihologa pokaže kot nebistvena. Za zdrav razvoj otroka je pomembno okolje v katerem je otrok deležen ljubezni in naklonjenosti, kjer se počuti varnega in kjer so izpolnjeni potrebni materialni pogoji. Nič od tega pri A. materi ni bilo zagotovljeno. V dečkovo korist pa bo, da bo mati, ob ustreznem sodelovanju dečkovega očeta, poskrbela za primerne stike med njo in A. ter ostalimi sorojenci, kar pomeni, da A. oče teh stikov ne sme omejevati, tožena stranka pa mora ustvariti okoliščine, v katerih bo A. lahko imel redne stike z njo in ostalimi sorojenci.

12. Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče osemletnega dečka povabiti neposredno na neformalni razgovor. Deček je mnenje izrazil ob obisku predstavnic centra za socialno delo na očetovem domu v ..., v okoliščinah in na način, ki je najbolj ustrezal njegovi starosti, zato je sodišče njegovo željo, da želi šolo obiskovati še naprej v ... pravilno ocenilo kot željo, da se ne želi preseliti nazaj k materi, zato neformalni razgovor glede njegove izražene želje na sodišču ni bil potreben.

13. Tožena stranka v zvezi z stiki in prisojeno višino preživnine v pritožbi ne navaja nič konkretnega. Zato je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa ugotovilo, da je tudi ta odločitev primerna in skladna z otrokovimi potrebami in zmožnostmi njegovih staršev (129. člen ZZZDR).

14. V družinskih sporih zastopanje po odvetniku ni obvezno, pritožnica pa v postopku pred 22. 9. 2017 za brezplačno pravno pomoč ni zaprosila. Zato očitana absolutna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila zagrešena.

15. Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Tožena stranka je v pritožbenem postopku ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama in mora tožeči stranki povrniti stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo na podlagi odvetniške tarife, njihova natančna specifikacija pa sledi iz stroškovnika, ki je v spisu (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 129

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4NTM5