<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba IV Cp 2893/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.2893.2017

Evidenčna številka:VSL00008338
Datum odločbe:25.01.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Matej Čujovič (preds.), Blanka Javorac Završek (poroč.), dr. Vesna Bergant Rakočević
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - določitev stikov - stiki - pravica do stikov - otrokova korist - odvzem stikov - omejitev stikov - zavračanje stikov - odklanjanje stikov - izvajanje stikov - konfliktnost med starši - izvedensko mnenje

Jedro

Konflikti, do katerih pride med pravdnima strankama ob poskusu izvajanja stikov, dokazujejo le, da je neprimeren in konflikten odnos med pravdnima strankama, ne pa, da toženec ne bi mogel v korist hčerke izvajati stikov. Problem je v medsebojnem odnosu pravdnih strank in ne v zavračanju otroka kateregakoli od staršev.

Koristi, ki jih ima od stikov otrok, so velike in daljnosežne in ne zajemajo le koristi, ki jih ima oseba do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročno korist), temveč tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Če otrok pred stiki joče, to še ne pomeni, da stike tudi zavrača. Če stiki ne morejo steči zaradi napetosti in konfliktov, ki jih ustvarjata bivša zakonca, otrok pa je ob konfliktih prisoten, je logično, da na konflikte odreagira, npr. z jokom. Še vedno pa velja, da mora drugi roditelj, ki mu otrok ni zaupan v varstvo, z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike. Oba roditelja pa se morata vzdržati neprimernih ravnanj in konfliktov v navzočnosti otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo določilo stike med mladoletno A. in njenim očetom v začetnem prehodnem obdobju trikrat, in sicer vsako drugo soboto od 9.00 ure zjutraj do 18.00 ure zvečer ter v torek in četrtek od 14.30 do 18.00 ure v tistem tednu, ki sledi soboti, ko je deklica pri očetu. V tednu, ki sledi soboti, ko deklica ni bila pri očetu, pa v torek od 14.30 do 18.00 ure. Po preteku prehodnega obdobja je sodišče določilo stike vsak drug vikend od 14.30 ure v petek pa do 18.00 ure v soboto, v tednu, ki sledi vikendu, ko je deklica pri očetu, pa tudi v torek in četrtek od 14.30 do 18.00 ure. V tednu, ki sledi vikendu, ko deklica ni bila pri očetu pa v torek od 14.30 do 18.00 ure (I. točka izreka). Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je že tekom postopka opozarjala, da hčerka zavrača stike z očetom, kljub dejstvu, da jo mati na stike pripravi. Razlog za odklanjanje stikov ni minimalna komunikacija med pravdnima strankama. Če bi se deklica res veselila stikov z očetom, ne bi jokala in vpila, ko jo pride toženec iskat. Tudi sam toženec se je strinjal, da stiki potekajo tako, da A. ne odpelje stran od doma, ampak se stiki izvajajo pri tožnici doma. Tako je potekalo vse do trenutka, ko se je toženec zaradi svoje agresije znesel nad tožnico in A., zaradi česar mu je bila izdana odločba o prepovedi približevanja. Izvedenka je v mnenju zapisala, da je toženec čustveno labilen, občasno preveč občutljiv in razdražljiv ter se težje kontrolira. Kljub temu pa je zaključila, da pri njem ni pričakovati agresivnih izpadov do A. Izvedenka se ni poglobila v iskanje odgovora, ali ni morda toženčeva agresija razlog, da A. odklanja stike z njim in da je tožnico upravičeno strah, da bo toženec do A. verbalno in fizično agresiven. Ni res, da bi tožnica onemogočala stike. Tožnica želi A. pripraviti na stik, vendar A. zavrača stik in joče. Tudi toženec je kot roditelj dolžan narediti vse in opustiti dejanja, zaradi katerih bi bil stik otežen. Stiki niso v korist otroka, če zanj pomenijo psihično obremenitev. Od tožnice se pričakuje, da A. pripravi na stik, pri čemer niti strokovnjaki ne znajo svetovati, kako bi bilo primerno ukrepati, ko se stik ne more izvesti zaradi odklanjanja s strani otroka. Če bi bila A. čustveno navezana na toženca, bi ga z veseljem pričakala in brez težav odšla z njim. Stiki predstavljajo v obsegu in na način, kot jih je predlagala izvedenka, za A. psihično obremenitev. Toženec je hitre jeze in impulziven. Tožencu je bila 27. 9. 2017 izdana odredba o prepovedi približanja tožnici, ki je bila podaljšana do 28. 11. 2017. Kot izhaja iz opisa dejanja je toženec izvajal psihično in fizično nasilje nad tožnico ob prisotnosti A. in pri njej povzročil prestrašenost in ogroženost. Prepoved približevanja je bila izrečena naslednji dan po zaključku glavne obravnave in jo tožnica prilaga kot nov dokaz. Prilaga tudi posnetke, iz katerih je razvidno, kako A. joče, ko se ji omeni, da bo šla z očetom. Dejansko stanje v tej zadevi ni bilo popolno ugotovljeno, zaradi česar bi morala izvedenka dopolniti izvedensko mnenje, saj je bilo v času izdelave mnenja stanje drugačno od trenutnega. Predlaga postavitev novega izvedenca za področje otroške in mladostniške psihiatrije. Toženec pri svoji agresiji nima zadržkov, kar je za izvedenko nepomembno. Sodišče ne bi smelo slediti njenemu mnenju, ampak bi moralo dejansko stanje ugotoviti z izvedbo predlaganih dokazov s strani tožnice.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavlja predvsem otrokove koristi (106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). V skladu s petim odstavkom istega člena lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi, pri čemer stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

6. Prvostopenjsko sodišče je določilo stike triletne deklice z očetom najprej v začetnem prehodnem obdobju tako, da ti potekajo trikrat vsako drugo soboto od 9.00 ure zjutraj do 18.00 ure zvečer ter v torek in četrtek popoldne, po poteku prehodnega obdobja pa vsak drugi vikend od petka popoldne do sobote do 18.00 ure. V tednu, ki sledi vikendu, ko je bila deklica pri očetu, tudi v torek in četrtek od 14.30 do 18.00 ure, v tednu, ko deklica čez vikend ni bila pri očetu, pa le v torek od 14.30 do 18.00 ure. Za tako odločitev je imelo podlago v izvedenskem mnenju izvedenke B. B., ki jo je med postopkom postavilo. Sodišče je upoštevalo, da je izvedenka v izvedenskem mnenju izpostavila, da je nujno potrebno določiti prehodno obdobje, ko bo deklica pri očetu najprej preživela cel dan brez nočitve, nato pa bo sledilo širjenje obsega stikov, najprej z eno nočitvijo. Sodišče je tako tudi odločilo, toženec pa je tako odločitev sprejel. S stiki otroka z očetom pa se ne more sprijazniti tožnica, ki trdi, da deklica stike zavrača, da stiki otroku niso v korist ter da je toženec nasilen in agresiven.

7. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da deklica s strani očeta ni ogrožena. Po mnenju izvedenke se deklica pri očetu počuti varno in stikov z njim ne zavrača. Niz dogodkov, na katere se je sklicevala tožnica, je ocenila tudi izvedenka. Ugotovila je, da je odnos med staršema neprimeren in konflikten. Opredelila se je tudi do ovadb, ki so bile vložena zoper toženca in ocenila, da te dokazujejo le konflikten in neprimeren odnos med staršema. Prvostopenjsko sodišče je izvedensko mnenje v celoti sprejelo, prav tako ga v celoti sprejema pritožbeno sodišče. Ni nenavadno, da stiki zaradi napetosti, ki jo ustvarjata bivša zakonca, ne stečejo. Problem je v medsebojnem odnosu pravdnih strank, zaradi katerega stiki ne potekajo in ne v tem, da bi otrok kateregakoli od staršev zavračal ali se ga bal.

8. Tožeča stranka v pritožbi ponovno navaja, da deklici stiki z očetom niso v korist zaradi toženčeve agresivnosti. Sklicuje se na dogodek s 27. 9. 2017 (dan po zaključku glavne obravnave) in kot dokaz prilaga odredbo o prepovedi približanja s 27. 9. 2017 (list. št. A 88) in posnetek na katerem deklica joče (list. št. A 89), kar v skladu z določilom 414. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ni prepozno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predstavlja tudi dogajanje 27. 9. 2017 konfliktno situacijo, ko med bivšima zakoncema pride do spora ravno zaradi izvajanja stikov, tako kot v nizu predhodnih dogodkov, ki jih je že ocenjevala izvedenka. Tudi 27. 9. 2017 je toženec poskusil izvršiti stik s hčerko, tožnica pa je bila ob dogodku navzoča in je nadzorovala toženčevo ravnanje, ki ni bilo usmerjeno v kakršnokoli škodovanje deklici, ampak je skušal toženec na vsak način izvršiti stik ter se pri tem neprimerno vedel, zaradi česar mu je bil izrečen ukrep prepovedi približanja tožnici in hčerki, ki je veljal dva dneva.

9. Že izvedenka je v izvedenskem mnenju ugotovila, da konflikti, do katerih pride med pravdnima strankama ob poskusu izvajanja stikov, dokazujejo le, da je neprimeren in konflikten odnos med pravdnima strankama, ne pa, da toženec ne bi mogel v korist hčerke izvajati stikov. Problem je v medsebojnem odnosu pravdnih strank in ne v zavračanju otroka kateregakoli od staršev.

10. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tudi 27. 9. 2017 med pravdnima strankama prišlo do konflikta zaradi izvajanja stikov (kot že večkrat prej), toženec pa se je neprimerno vedel, zaradi česar mu je bil izrečen ukrep prepovedi približanja. Pritožbeno sodišče se je z dogodkom seznanilo in okoliščine konkretnega dogodka upoštevalo, vendar trditvam pritožnice o toženčevi agresivnosti do hčerke in o tem, da stiki očeta in hčerke niso hčerki v korist, ni sledilo.

11. Koristi, ki jih ima od stikov otrok, so velike in daljnosežne in ne zajemajo le koristi, ki jih ima oseba do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročno korist), temveč tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Če otrok pred stiki joče, to še ne pomeni, da stike tudi zavrača. Če stiki ne morejo steči zaradi napetosti in konfliktov, ki jih ustvarjata bivša zakonca, otrok pa je ob konfliktih prisoten, je logično, da na konflikte odreagira, npr. z jokom. Še vedno pa velja, da mora drugi roditelj, ki mu otrok ni zaupan v varstvo, z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike. Oba roditelja pa se morata vzdržati neprimernih ravnanj in konfliktov v navzočnosti otroka.

12. Pritožničini očitki o toženčevem nasilništvu do otroka in navedbe o tem, da otroku stiki z očetom niso v korist, se v dokaznem postopku tako niso izkazale za resnične. Izvedenka ni ugotovila, da toženec ne bi mogel ravnati v korist mladoletnega otroka. Kljub njegovim nekaterim lastnostim (čustvena labilnost, preobčutljivost in razdražljivost ter impulzivno odzivanje, kadar je močno čustveno obremenjen), ki jih je izvedenka zaznala in ocenila, je štela, da ni mogoče pričakovati agresivnih izpadov toženca do hčerke, ki jo ima toženec iskreno rad. Izvedenka je večkrat poudarila, da otroku povzročata škodo oba starša zaradi konfliktnega odnosa med njima. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da so dekličine reakcije posledica neurejenega starševskega odnosa in konfliktov, do katerih prihaja pri izvrševanju stikov, ne pa zavračanje očeta oz. stikov z njim. Tudi dogodek, na katerega se sklicuje tožnica v pritožbi, ne potrjuje tožničinih trditev in skrbi, da bi (je) bil toženec do hčerke agresiven.

13. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso tudi podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

14. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve, zato krijeta vsaka svoje pritožbene stroške (154., 155. in 165. člen ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106, 106/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2NTcz