Sodba U 316/93

Jedro

V izvršilnem postopku ni več mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, ki jo je izdala kmetijska inšpekcija občinskega inšpektorata z dne 28.1.1992. Tožena stranka je v postopku ugotovila, da je prvostopenjski organ ukrepal v skladu z veljavnimi predpisi tako, da pritožbi tožnikov zaradi tega ni bilo možno ugoditi.

V tožbi tožeči stranki navajata, da je nezakonita že izvršljiva in pravnomočna odločba z dne 27.8.1992, na kateri temelji sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo. V tej je bilo namreč določeno, da morata tožnika na vidno mesto izobesiti oznako o vrsti vina, ki se toči, čeprav ni nikjer predpisano, da mora biti oznaka izobešena. Gre torej za prekoračitev pooblastil, ki pripeljejo do nezakonitosti odločbe. Nezakonita pa je tudi sama izpodbijana odločba, saj je v izreku napačno citiran datum odločbe, ki jo je izdal občinski inšpektorat občine. Izpodbijana odločba tudi nima razlogov, zaradi katerih so bile zavrnjene pritožbene navedbe tožečih strank, zato tožeči stranki menita, da tožena stranka njunih navedb sploh ni preizkusila. V postopku je prihajalo tudi do kršitev pravil postopka, saj tožečima strankama ni bila dana možnost, da se izjavita o pomembnih dejstvih in okoliščinah, saj o inšpekcijskih pregledih nista bila obveščena, niti nista imela možnosti pri njih sodelovati. Če pa je že sama inšpektorica v postopkih postavila tožnikoma pooblaščenca, bi jo morala takoj po opravljenem pregledu seznaniti z ugotovitvami, kar pa ni storila. Zato tožnika predlagata, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi, navaja, da tožeči stranki v izvršilnem postopku izpodbijata odločbo, ki je ni možno izpodbijati, da je pomanjkljivost v izreku odločbe samo pisna in zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnika v prvi vrsti menita, da je nezakonita že odločba, ki jo je izdala kmetijska inšpekcija inšpektorata občine z dne 7.8.1992, s katero je bilo tožnikoma prepovedano nudenje nevstekleničenega vina z geografskim poreklom pod imenom "Maledolčan", istočasno pa tudi določeno, da se mora na vidno mesto izobesiti oznaka o vrsti vina, ki se toči in sicer ime vina, procent alkohola, letnik proizvodnje in vinorodni rajon. Odločba je postala izvršljiva in pravnomočna 27.8.1992, saj tožnika zoper njo nista sprožila nobenega pravnega sredstva. Te odločbe v upravnem izvršilnem postopku ni več mogoče izpodbijati glede na določbo 1. odstavka 280. člena zakona o splošnem upravnem postopku in so vsi tožbeni ugovori v tej smeri zato pravno irelevantni.

Tudi ni možno s kar na splošno zatrjevano nezakonitostjo izpodbijati sklepov o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, ki so bili izdani dne 16.11.1992 in 15.12.1992, saj tožnika tudi zoper ta dva sklepa nista vložila nobenega pravnega sredstva. Šele zoper sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, ki ima enako opravilno številko kot predhodna dva, z dne 28.12.1992, sta tožnika vložila pritožbo in samo ta sklep je bil lahko predmet obravnave tožene stranke in je tudi lahko predmet obravnave v upravnem sporu. Glede tega sklepa pa je tožena stranka pravilno zaključila, da je bil izdan v skladu z določbami 280. in 286. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Pri tem je povsem neutemeljen očitek tožnikov, da izpodbijana odločba nima navedenih razlogov, zakaj so zavrnjene pritožbene navedbe. Tožena stranka je celo nepotrebno tožnikoma ponovno obrazložila, na kakšnih temeljih je bila izdana odločba z dne 7.8.1992 in neizpodbijana sklepa o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z dne 16.11.1992 in 15.12.1992. Povsem neutemeljen pa je tudi očitek tožečih strank, da ju kmetijska inšpektorica ni seznanila z rezultati postopka, saj sta tožnika neposredno po vsakem obisku kmetijske inšpektorice prejela ustrezno odločbo oziroma sklep.

Utemeljen je samo očitek tožnikov, da je v izreku izpodbijane odločbe tožena stranka napravila napako pri citiranju datuma, saj je pravilen datum izdaje odločbe prvostopenjskega organa 28.12.1992 in ne 28.1.1992. Očitno pa je, da je ta napaka pisna, saj je tako v glavi, kot tudi v obrazložitvi odločbe tožena stranka navedla pravilen datum izdaje izpodbijanega sklepa tako, da ta pisna napaka v ničemer ne more vplivati na samo zakonitost izpodbijane odločbe. To še posebno zato, ker sta tožnika vložila pritožbo samo zoper sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo izdan dne 28.12.1992 in že zato ne more biti nobenega dvoma o tem, katera pritožba in zoper kateri sklep je bila zavrnjena. Tako napako sme inšpektor prve stopnje vsak čas sam popraviti (219. člen zakona o splošnem upravnem postopku).

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zveznih zakonov je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1099/2003
• VSK sklep II Cp 5/2004
• VSK sklep II Cpg 128/2005