Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3543cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 346/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.09.2021odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - nezakonita odpovedNamen zagovora je zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih pojasni ali opraviči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena in da bi bil zagovor sam sebi namen, na to pravico ne more in ne sme vplivati. V obravnavanem primeru bi zagovor lahko prispeval k razjasnitvi okoliščin glede odobritve tožničinega bolniškega staleža in predložitve dokazila o njem.
VDSS Sodba Pdp 386/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - odsotnost z dela - huda malomarnostTožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje stališču, da je v zvezi z odsotnostjo z dela ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik od 22. 8. 2020 dalje glede na odločbo ZZZS zmožen za delo, da mu imenovana zdravnica A.A. ni obljubila ugodne rešitve njegove pritožbe zoper to odločbo, da ga je osebni zdravnik B.B. opozoril na iztek rokov za pritožbo, in da ni nujno, da bo s pritožbo zoper nepodaljšanje bolniškega staleža uspel, ter mu svetoval, naj gre na delo, pravilno presodilo, da tožnik z izostankom z dela od 22. 8. 2020 do 30. 9. 2020 ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno skrbnega delavca. Tožnikovo vztrajanje, da ni ravnal hudo malomarno, ni utemeljeno.
VSRS Sklep VIII DoR 115/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predlogaVrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
VSRS Sklep VIII DoR 145/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviVrhovno sodišče ugotavlja, da pogoj iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo predlog za dopustitev revizije.
VSRS Sklep VIII DoR 170/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviPredlog se zavrne.
VSRS Sklep VIII DoR 149/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviPredlog se zavrne.
VDSS Sodba Pdp 343/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - tatvina - aprehenzijska teorijaSodišče prve stopnje je upoštevajoč aprehenizijsko teorijo zaključilo, da je tožnik s svojim naklepnim ravnanjem, za katero ni imel navodil delodajalca (kršitev 34. člena ZDR-1), izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, s čimer pritožbeno sodišče soglaša. S tem, ko je dva soda kurilnega olja naložil v kombi in ju nameraval odpeljati iz B., je vzel tujo premično stvar, do katere je imel dostop zaradi sklenjenega delovnega razmerja s toženko. Zato je zaključek, da je tožnik storil kršitev iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, materialnopravno pravilen.
VDSS Sodba Pdp 260/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - neupravičena odsotnost z delaKer je tožena stranka v 169. členu ZDR-1 imela ustrezno podlago za odreditev druge vrste dela tožnici, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica odklonila (zakonito) odrejeno delo in s tem namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršila svoje obveznosti. Pravilen je zaključek, da tožnica ni dokazala, da bi toženko obvestila o razlogih za svojo odsotnost od 5. 5. 2020 dalje niti ni zatrjevala, da tega ne bi mogla storiti. Zato sta podana oba zatrjevana razloga za izredno odpoved, tožnica pa v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi obstoja drugega pogoja za njeno zakonitost iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 310/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezakonita odpoved - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razvezaNa podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje sklenilo, da ni izkazan znak malomarnega opravljanja lekarniške dejavnosti po 182. členu KZ-1, tj. občutno poslabšanje zdravja, saj tožena stranka ni dokazala, da je prav zaradi ravnanja tožnika prišlo do občutnega poslabšanja zdravja pacientke. Zavzelo je še materialnopravno stališče, da tožnik ni ravnal hudo malomarno, pač pa le z navadno malomarnostjo ter da ne gre za hudo kršitev glede na okoliščine, v katerih je bila ta storjena, prav tako pa tudi ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. V tem delu je materialno pravo pravilno uporabljeno. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik očitano kršitev storil s hujšo obliko malomarnosti, zato je pravilna odločitev, da izredna odpoved ni utemeljena niti po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ob tehtanju...
VDSS Sodba Pdp 362/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnikaSodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik dne 5. in 10. 3. 2020 kršil navodila pristojnega zdravnika in navodila iz izdanih odločb imenovanega zdravnika ZZZS ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik v času bolniškega staleža najmanj dne 5. 3. 2020 in 10. 3. 2020 užival alkoholne pijače (pivo) in to v večjih količinah, pri čemer je tožnik v izpovedi potrdil, da se je oba dneva v lokalu nahajal 3 do 4 ure. Iz pisnih navodil zdravnice o ravnanju tožnika v času bolniškega staleža z dne 12. 3. 2020 izhaja, da je zdravnica tožniku dovolila sprehode v kraju bivanja. S tem, ko se je tožnik več ur nahajal v lokalu (četudi tam ne bi pil alkoholnih pijač) je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ravnal v nasprotju z navodili zdravnice, saj posedanje v lokalu ne sodi v kontekst zdravljenja.
VDSS Sklep Pdp 267/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec - pravica do izjave - zavrnitev dokazovObrazložitev sodišča prve stopnje, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke (ki se je nanašal na tožničino psihično stanje v februarju 2020, ko je izostala z dela) ni potreben, ker je bila tožnica po presoji sodišča sposobna komuniciranja in zmožna podati prijavo letnega dopusta zakoniti zastopnici toženke, ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga tožnice. Sodišče namreč nima strokovnega znanja za presojo psihičnih stanj (243. člen ZPP).
VDSS Sodba Pdp 328/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanjaZa presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščena generalna direktorica policije in ne npr., kdaj je bila obveščena Policijska uprava C.. Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženki, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, temveč kdaj se je seznanil predstojnik policije.
VDSS Sodba Pdp 364/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiČetudi torej sodišče bistvenih odstopanj od običajne obravnave prometnih nesreč ni ugotovilo, je ocenilo, da bi se tožnik ob pomanjkljivi prijavi škode, ob dejstvu, da je bila škoda tako velika, da sta bili obe vozili ocenjeni kot totalka, pri čemer pa udeleženki prometne nesreče policije nista poklicali, moral vsaj posvetovati z ostalima članoma komisije, preden je pripravil podpis sporazumov, zaradi česar je ravnal malomarno oziroma opustil pričakovano skrbnost cenilca.
VDSS Sodba Pdp 373/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listinPritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik z očitanim in ugotovljenim ravnanjem naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev bi šlo tudi v primeru, če bi sledili tožnikovim navedbam, da je (le) izpolnil naročilnico in na njeni podlagi prevzel ter prodal pnevmatike, saj je nakup pnevmatik pri toženki osebna ugodnost posameznega delavca. Tako pa je tožnik izpolnil naročilnico B.B., ki pnevmatik ni naročil, ponaredil njegov podpis, nato prevzel pnevmatike in jih prodal. Ravnal je z namenom, da si pridobi premoženjsko korist (razliko med ceno pnevmatik, ki je bila odtrgana B.B., in ceno, za katero je pnevmatike prodal). Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer bi lahko šteli, da je ponarejanje listin kot sredstvo za goljufijo konzumirano v tem kaznivem dejanju.
VDSS Sodba Pdp 252/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.07.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračilo - višinaPritožba se neutemeljeno zavzema za znižanje denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je sodišče prve stopnje odmerilo v višini dvanajstih bruto plač. Na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 je pravilno upoštevalo, da je bila tožnica ob prejemu izredne odpovedi stara 54 let, da ima končano višjo ekonomsko šolo (VI. stopnja izobrazbe), da je bila pri toženi stranki zaposlena 20 let, da zaradi prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti in da je že leto in pol brezposelna.
VDSS Sklep Pdp 264/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.07.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbeTožnik utemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 22. člena Ustave, ker sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov za zaslišanje priče A.A. in za dodatno zaslišanje priče B.B., ter zaradi njune neizvedbe.
VDSS Sodba Pdp 193/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - disciplinska odgovornost - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračiloKadar delodajalec sprejme odločitev o disciplinski odgovornosti in odločbo vroči delavcu, je ta odločitev za delodajalca zavezujoča in za isto kršitev ne more delavcu še izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba Pdp 210/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.07.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - zagovorTožena stranka je dokazala, da je bil tožnik tisti, ki je v času od 3. 1. 2020 do 4. 2. 2020 protipravno odtujil 21 manjkajočih stolov B. črne barve v lasti tožene stranke v skupni vrednosti 19.189,38 EUR in jih prodajal po ceni 400,00 EUR za stol, kar predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba Psp 69/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore07.07.2021pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - nezakonita odpoved - vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnostiKo gre za primere odprave odločbe o priznanju nadomestila med brezposelnostjo na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZUTD je v 1. alineji drugega odstavka 140. člena ZUTD jasno določeno, da ima zavod pravico zahtevati od delodajalca neto zneske denarnega nadomestila izplačanega zavarovancu do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče in torej ne od zavarovanca.
VSRS Sklep VIII DoR 104/2021-8Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.07.2021izredna odpoved - policist - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - okoliščine in interesi strankPredlog se zavrne, ker niso izpolnjeni pogoji iz 367.a člena ZPP.

Izberi vse|Izvozi izbrane