Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3792cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 983/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.11.2005izredna odpoved1. Če je podana izredna odpoved PZ iz razloga po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), morajo biti podani vsi znaki kaznivega dejaja, sicer odpoved PZ ni zakonita. Sam prenos podatkov s službenega računalnika na delavčev osebni računalnik še ne predstavlja zlorabe podatkov, če ne gre za to, da bi delavec s tem tretji osebi omogočal, da pride do podatkov, ki so določeni za poslovno tajnost, oz. da je podatke zbiral z namenom, da bi jih izročil nepoklicani osebi. Ker delodajalec tega ni niti zatrjeval, poleg tega pa ti podatki nibilo določen kot poslovna skrivnost z zakonom ali splošnim aktom delodajalca niso podani vsi znaki kaznivega dejanja izdaje in neupravičene uporabe poslovne tajnosti po 241. členu KZ RS. 2. Ker bi bila tudi kršitev po...
VDS sodba Pdp 100/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.11.2006izredna odpovedIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ker se na poziv delodajalca ni zglasil na delo v času, ko je tekel postopek pred sodiščem in še ni bilo pravnomočno odločeno o transformaciji pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas, je nezakonita. Ker je tožniku na podlagi prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje prenehalo, tožnik v času od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočne odločitve sodišča nima nobenih obveznosti in jih zato tudi ne more kršiti. 
VDS sklep Pdp 691/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.11.2005izredna odpoved - bolniški staležZa presojo zakonitosti podane izredne odpovedi PZ po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, je bistvena ugotovitev, ali je tožnik s tem, ko je v času bolniškga staleža pomagal pri gradbenih delih pri svoji hiši, kršil navodila lečečega zdravnika v zvezi z zdravljenjem. 
VDS sodba Pdp 1578/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.09.2006izredna odpoved - bolniški staležČe delavec delodajalca ni obvestil o tem, da mu je priznan bolniški stalež, to ne predstavlja hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere bi bilo mogoče izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. 
VDS sodba Pdp 495/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.11.2005izredna odpoved - kršitev delovnih obveznostiTožnici ni mogoče očitati, da je naklepno ali iz hude malomarnosti kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), ko se po tem, ko je tožena stranka razveljavila sklepe o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežni delavki, ni vrnila na delo. V času, ko je tožena stranka sama razveljavila sklepe o prenehanju delovnega razmerja, je pred sodiščem še tekel spor o zakonitosti teh sklepov, tožena stranka pa je tožnici izdala obvestilo o postopku odpovedi PZ iz poslovnega razloga zaradi ukinitve njenega delovnega mesta. Čeprav je tožena stranka razveljavila sklepe o prenehanju delovnega razmerja tožnici kot trajno presežni delavki, je tožnica logično sklepala, da zanjo ni dela, saj je bila doma na čakanju na delo, ki ji je bilo ustno odrejeno, prejela pa je tudi že obvestilo o nameravani odpovedi PZ iz poslovenga razloga. Ker je tožena stranka tožnico z...
VDS sodba Pdp 940/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.09.2006izredna odpoved - pogodba o zaposlitviFizično obračunavanje s sodelavko, grožnje in dejstvo, da je delavec sodelavki pljunil v obraz, so tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, da z delavcem ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Delavec se ni odzval vabilu na zagovor, čeprav je bil pravočasno vabljen. Zaradi odhoda k zdravniku je svojo odsotnost opravičil 5 minut pred predvidenim zagovorom, vendar to ne pomeni, da mu delodajalec ni omogočil zagovora. 
VDS sodba Pdp 1140/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.09.2006izredna odpoved - pogodba o zaposlitviZa zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (111. člen ZDR) mora biti izpolnjen tudi pogoj, določen v 1. odstavku 110. člena ZDR - da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Navedene okoliščine je potrebno ugotavljati in presojati glede na naravo, težo in posledice kršitve, kakor tudi glede na to, kako je kršitev vplivala na razmerje strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljnjega sodelovanja in podobno. 
VDSS sodba in sklep Pdp 336/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.11.2008izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalcaKer začne izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca učinkovati, ko je delodajalcu vročena, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, ki jo je tožena stranka podala po prejemu tožnikove odpovedi, nezakonita.
Sodba in sklep VIII Ips 108/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.06.2006izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavcaŽe pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi so obstajali razlogi, ki so jo utemeljevali (izbirna pravica če in kdaj bo izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi je izključno na upravičencu), vendar za ugotovitev, da je bil spoštovan prekluzivni rok, to ni pomembno. Pomembno je, da so bili podani pogoji za izredno odpoved po 4. alineji prvega odstavka 112. člena ZDR (delavci plače niso prejeli v določenih rokih trikrat zaporedoma - oktobra, novembra in decembra) tudi v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da so ti odpovedni razlogi obstajali že tudi prej, pa se takrat delavci niso odločili za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za odločitev o zakoniti izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je glede ohranitve roka bistveno, da so delavci - tožniki za zadnjo kršitev...
VDS sodba in sklep Pdp 164/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.01.2006izredna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitviČe je redna odpoved PZ iz poslovnega razloga že pričela učinkovati in je delavcu iz tega razloga po izteku odpovednega roka PZ že prenehala, delodajalec redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ne more več enostransko preklicati in delavcu podati izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja naklepno ali iz hude malomarnosti, ker se delavec po preklicu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kljub pozivu delodajalca ni vrnil na delo. 
VDS sodba Pdp 715/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.04.2007izredna odpoved - datum prenehanja delovnega razmerjaV primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delavcu delovno razmerje preneha skladno z njegovo izraženo voljo, in sicer z dnem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcu. Delodajalec takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more šteti kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne more zahtevati upoštevanja odpovednega roka. 
VDS sodba Pdp 821/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.11.2005izredna odpoved - bolniški stalež - zagovorDelavcu je podjetje, pooblaščeno s strani delodajalca za opravo kontrole bolniškega staleža, vročilo ugotovitve kontrole, da se v času bolniškega staleža ni nahajal doma, ter ga z istim obvestilom povabilo na zagovor k direktorju delodajalca v zvezi z nespoštovanjem navodil pristojnega zdravnika. Čeprav je delavcu ugotovitve kontrole in vabilo na zagovor k delodajalcu poslalo podjetje, pooblaščeno za nadzor bolniškega staleža, se šteje, da je s tem delodajalec izpolnil svojo obveznost in podal pisno obdolžitev delodajalca z vabilom na zagovor v smislu 2. odstavka 177. člena ZDR. 
VDS sodba Pdp 998/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.12.2005izredna odpoved - rok - huda malomarnostGlede na zastaralne roke iz 2. odstavka 110. člena ZDR, mora delodajalec izredno odpoved PZ podati najkasneje v 15-ih dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga za izredno odpoved PZ. Zato je tožena stranka izredno odpoved PZ dne 24.12.2003 lahko podala le za kršitev strorjeno dne 12.12.2003, saj je v zvezi z ostalimi kršitvami subjektivni rok za podajo odpovedi že potekel. Definicija "hude malomarnosti" v zakonu ni opredeljena, je pa sodna praksa izoblikovala stališče, da gre za hudo malomarnost takrat, ko oseba ne ravna niti s takšno pazljivostjo, kot običajen človek. Za voznika motornega vozila, ki to dejavnost opravlja poklicno, se pričakuje, da ravna še z večjo skrbnostjo po pravilih stroke in običajih. Ker je tožnik kot poklicni voznik pri vzvratni vožnji pri parkiranju...
VDS sodba Pdp 1179/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.02.2006izredna odpoved - pogodbena odgovornost - zagovorTožnica, zaposlena na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika, v večjem številu primerov sklenjenih zavarovanj ni oddala dokumentacije in inkasa v predvidenem roku. Pri toženi stranki je zato nastal manjko v znesku več kot 700.000,00 SIT, prav tako pa je toženi stranki nastala škoda na ugledu, saj je tožnica s takim ravnanjem pri strankah lažno vzbudila prepričanje, da je bila sklenjena pogodba o zavarovanju realizirana. Zato je izkazan razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. ZDR ne določa, da je delodajalec delavcu dolžan zagotoviti 15-dnevni rok za podajo zagovora po 2. odstavku 83. člena ZDR. Zato tožnici ni bila kršena pravica do obrambe, ker je imela od prejema pisne obdolžnitve do dneva, ko naj bi podala zagovor za pripravo zagovora, manj kot 15 dni. 
VDS sklep Pdp 923/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2006izredna odpoved - zagovor - pobot terjatev1. Pisna obdolžitev delavca je pomembna zgolj zato, da se delavec lahko seznani z očitanimi kršitvami in se pripravi na zagovor. Če delodajalec presodi, da obstajajo okoliščine iz 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih delavcu ne bo omogočil zagovora, pisna obdolžitev nima pomena. 2. Pri presoji, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, ni odločilna le teža očitane kršitve in ugotovitev, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja, ampak je pomembna tudi narava kršitve, dejstvo, da je delavec zaloten pri kršitvi, proti komu je storitev storjena (npr. fizični napad na delodajalca) in tudi, kakšni odnosi so sicer med delavcem in delodajalcem. 3. Če tožeča stranka uveljavlja terjatev, ki ni nastala z namerno povzročivijo škode, tožena stranka pa v pobot uveljavlja terjatev, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode, ne pride v poštev 3. točka 316. člena OZ, ki določa, da s pobotom ne...
VDS sodba Pdp 3/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.01.2006izredna odpoved - poskusno delo - preklicV skladu z 2. odst. 125. člena ZDR/02, bi morala tožena stranka tožnici podati pisno ugotovitev o neuspešno opravljenem poskusnem delu in šele na podlagi te ugotovitve podati izredno odpoved pogodbe o zaposliti po postopku, ki sicer ureja izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka pa je tožnici že po preteku 3 dni podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je povsem v nasprotju z veljavno delovnopravno zakonodajo. Zato je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alinei 1. odst. 111. člena ZDR/02, nezakonita. V kolikor je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu že vročena, potem je za kasnejši preklic te odpovedi in vzpostavitev prejšnjega stanja potrebna vedno tudi delavčeva privolitev oziroma njegovo soglasje....
VDS sodba in sklep Pdp 1592/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.02.2006izredna odpoved - poskusno delo - odpovedPogoj za zakonitost izredne odpovedi PZ po 4. odstavku 125. člena ZDR je predhodna pisna ugotovitev delodajalca, da delavec ni uspešno opravil poskusnega dela. Navedena pisna ugotovitev ima naravo pisne obdolžitev (1. in 2. odstavek 177. člena ZDR) in mora biti vročena delavcu skupaj z določitvijo časa in kraja, kjer delavec lahko poda zagovor. Če je delavcu kršena pravica do zagovora, je izredna odpoved PZ nezakonita (razen v izjemnih primerih, ki jih opredeljuje 2. odstavek 83. člena ZDR). 
VDS sodba Pdp 1882/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.03.2006izredna odpoved - zagovor - bolezen delavcaV 2. odstavku 83. člena ZDR ni določen rok, ki bi moral preteči od pisne obdolžitve do podaje zagovora, ampak je določeno le, da mora delodajalec delavcu pred podajo izredne odpovedi PZ omogočiti zagovor (razen če obstajajo okoliščine, v katerih je te obveznosti prost). Zato je glede pravice do zagovora odločilno le, da je bila delavcu ta pravica dana. Če je delavec na bolniškem staležu to ne pomeni nujno, da je podan opravičljiv razlog, da ne poda zagovora. Delavčev izostanek iz zdravstvenih razlogov je opravičljiv le, če je njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da se zagovora ne more udeležiti. Poleg tega pa delavec zagovor lahko poda tudi pisno. 
VDS sodba Pdp 807/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.08.2005novi ZDR - izredna odpoved - plačaKer je inšpekcija za delo skladno z 3. odstavkom 227. člena ZDR zadržala učinkovanje izredne odpovedi PZ zaradi odpovedi, je tožnici delovno razmerje prenehalo s potekom roka za sodno varstvo (204/3 člen ZDR), v katerem bi lahko skupaj s tožbo vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe o podaljšanju zadržanja učinkovanja prenehanja PZ do odločitve sodišča (88/3 člen ZDR). Zato ji je tožena stranka do tega dne dolžna izplačati nadomestilo plače. Tožnica ni upravičena do nadomestila plače za ves čas do zaposlitve pri drugem delodajalcu, čeprav jo je tožena na podlagi odločbe inšpektorja za delo ponovno prijavila v zavarovanja oz. jo obvestila, naj z delom nadaljuje, ker je zamudila 30 dnevni rok prekluzivni rok za sodno varstvo in je bila njena tožba zavržena. Zato ji je po izteku roka za sodno varstvo zakonito prenehalo delovno razmerje in za čas po tem datumu ni upravičena do nadomestila plače. 
VDS sodba Pdp 1508/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.01.2006izredna odpoved - rok - tek pritožbenega roka1. Če ima kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja tudi vse znake kaznivega dejanja, to vpliva le na tek objektivnega roka za podajo izredne odpovedi. Objektivni rok za podajo izredne odpovedi PZ v primeru, če ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, traja ves čas, ko je možen kazenski pregon, v vseh ostalih primerih pa znaša 6 mesecev od nastanka razloga za izredno odpoved. Če je subjektivni 15-dnevni rok za podajo izredne odpovedi že prekoračen, ni potrebno ugotavljati, ali je bil zamujen tudi objektivni rok za podajo izredne odpovedi. 2. V ZDR ni podlage za razlikovanje začetka teka roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR. Zato je zmotno stališče, da subjektivni 15-dnevni rok za podajo izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110. člena ZDR v primeru izredne odpovedi PZ po...

Izberi vse|Izvozi izbrane