Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3569cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 1/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogDejstvo, da je tožena stranka tožnici (čistilki) odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov in sicer zaradi prenehanja izvajanja storitev čiščenja pri naročniku, istočasno pa zaposlila nova delavca na delovnem mestu, katerega naloge je pred tem opravljala tožnica, kaže na to, da pri toženi stranki dejansko ni bil podan poslovni razlog. Zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici nezakonita.
VDSS sodba Pdp 1/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.06.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - nespoštovanje navodil zdravnika - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerjaTožnik, ki je imel v spornem času zdravnikovo dovoljenje le za obisk pri zdravniku, je s tem, ko je določenega dne odšel k sestri in se tam zadržal več ur (6 do 7 ur), kršil navodila pristojnega zdravnika. Prav tako tožnika drugega dne, ko ga je obiskala detektivka, ob določeni uri ni bilo doma in je s tem kršil navodila zdravnice, da mora doma počivati in ima dovoljenje le za obisk pri zdravniku. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mota biti izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da prisotnosti tožnika na naslovu, kjer prebiva, niso zaznali sodelavci, niti vratar, ter da glede na te okoliščine...
VDSS Sklep Pdp 1/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.02.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijoSeznanitev s sklepom o preiskavi sama po sebi (brez ustrezne dodatne utemeljitve) ne dokazuje, da je pristojna oseba že takrat ugotovila, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja (upoštevajoč npr. kvaliteto dokazov, ki so bili navedeni v sklepu o preiskavi, dostopnost teh dokazov delodajalcu).
Sodba in sklep VIII Ips 1/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.05.2013izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti – zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - opravljanje pridobitnega dela - dokazno bremeKer je v sporu o nezakonitosti redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delodajalca, dokazno breme na delodajalcu (82. člen ZDR), tožena stranka pa v izredni odpovedi tožnici očitane kršitve, kot razloga za izredno odpoved, ni dokazala, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bila sporna izredna odpoved nezakonita.
VDSS Sodba Pdp 1/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - hujša kršitev delovne obveznostiČetudi za ugotovitev obstoja odpovednega razloga zadostuje že uporaba 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pritožbeno sodišče vseeno izraža še strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo stališče tožnika, da pred šikaniranjem z inkriminacijo po 197. členu KZ-1 niso varovane tudi osebe, ki pri delodajalcu opravljajo delo preko študentke napotnice. Navedeno kaznivo dejanje stori kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. Gre za tiho blanketno normo, saj je le z določili delovne zakonodaje mogoče pojasniti zakonske znake, kot je npr. zaposlena oseba. Delovnopravna zakonodaja ne opredeljuje pojma "zaposlen" in po 5. členu ZDR-1 je delavec po tem zakonu vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Vseeno pa se ta zakon nanaša tudi na druge osebe, ki za...
Sklep Dsp 1/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.02.2010dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - plačilo nadomestila plačeV zadevah Pdp 390/1995 in Pdp 186/1998 je sodišče odločalo o utemeljenosti zahtevka za plačilo plače kot o reparacijskem zahtevku, ki je temeljil na poprejšnji ugotovitvi o nezakonitosti sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja in njihovi razveljavitvi oziroma o spremembi datuma prenehanja delovnega razmerja. Ti dve zadevi zato nista primerljivi z obravnavano, kjer je bil zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnjen in gre torej za situacijo, ko je delavki zaradi neopravičenih izostankov tudi prenehalo delovno razmerje.
VDSS Sodba Psp 1/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore29.04.2020odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - denarno nadomestilo za brezposelnostVsaka odpoved delavca, ki je naslovljena kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi, ki zapade pod izjemo, na podlagi katere bi lahko tožeča stranka uveljavljala pravico do denarnega nadomestila. Po zakonski določbi se kot takšna odpoved šteje le odpoved v točno določenih primerih in po ustreznem predhodnem postopku pred odpovedjo. Delavec lahko izredno odpove pogodbo, ko predhodno pisno opomni delodajalca in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov v navedeni določbi, je mogoče glede posledic obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer pa ZUTD izrecno izključuje pravice do denarnega nadomestila.
VSRS Sklep VIII SM 1/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.11.2020svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - predlog - pogoji za izdajo - neenotna praksa sodišča druge stopnjeZatrjevana neenotnost sodne prakse sodišča druge stopnje v sodbi Pdp 312/2018 in sklepu Pdp 44/2020 ni podana, saj zadevi med seboj nista primerljivi. V sodbi Pdp 312/2018 je bilo ugotovljeno, da je bila izredna odpoved delavca nezakonita zato, ker niti v opominu niti v izredni odpovedi ni bilo opisane kršitve, ki naj bi jo delodajalec napram delavcu storil (navedena je bila le zakonska podlaga za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - četrta alineja prvega odstavka 111. člena ZDR-1). Razlog za ugotovljeno nezakonitost izredne odpovedi je bil torej v neobrazloženosti (izostanek dejanskega opisa očitanih kršitev) pisnega opomina in izredne odpovedi. V sklepu Pdp 44/2020 pa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bila izredna odpoved tožnika (podana po sedmi in osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1) pravočasna. V citiranem sklepu se sodišče druge stopnje ni opredeljevalo do vprašanja obrazloženosti pisnega opomina in izredne odpovedi.
Sodba VIII Ips 10/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.02.2011izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev konkurenčne prepovedi – opravljanje dejavnostiTožnik se ni le dogovarjal, ampak tudi dejansko za svoj račun brez vednosti tožene stranke in njenega dovoljenja sklepal in opravljal posle, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja tožena stranka. Za opravljeno delo, za katero se je dogovarjal v svojem imenu, je prejel plačilo. Ker je s tem kršil konkurenčno prepoved, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
VDSS sodba Pdp 10/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2011izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - pisna obdolžitev - zagovorDelodajalec mora tako v pisni obdolžitvi kot v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi konkretizirati kršitev in znake kaznivega dejanja, ki se delavcu očita, ni pa potrebno, da navede pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja. Četudi navede napačno pravno kvalifikacijo očitane kršitve, to ne vpliva na zakonitost odpovedi.
VDSS sodba Pdp 10/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.04.2015odpravnina - dogovorTožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne na podlagi spornega dogovora, kot je to zatrjevala tožena stranka. Iz vsebine tega dogovora, ki je bil sklenjen v zvezi s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, namreč izhaja, da sta stranki sporazumno razveljavili izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se dogovorili o ponovni vzpostavitvi delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi in o vseh pravicah tožnika za obdobje po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sporazumeli sta se, da bo tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pravna posledica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpravnina, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
VDSS Sklep Pdp 10/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.05.2019odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - trpinčenje na delovnem mestuZa presojo, ali je delavčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, ali je spoštovan predhodni postopek, predpisan v drugem odstavku 111. člena ZDR-1, torej ali je delavec delodajalca pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil inšpektorat za delo. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi moral delavec delodajalca opomniti in inšpektorat obvestiti istega dne oz. da bi moral delavec obvestiti inšpektorat šele po opominu delodajalca. Trpinčenje na delovnem mestu je, kot določa 6.a člen ZDR oz. četrti odstavek 7. člena ZDR-1, vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Takšno ravnanje ali vedenje mora biti, kot je razvidno iz povzete definicije trpinčenja na delovnem mestu, prisotno v daljšem časovnem obdobju. Enkratni dogodki nimajo značaja trpinčenja na delovnem mestu. Tudi če...
Sodba VIII Ips 100/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.03.2006izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - odobritev dopustaPo dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje je bil tožniku letni dopust odobren od 28.4. do 14.5.2003. Ker torej v tem času ni bil odsoten z dela samovoljno, mu te odsotnosti ni mogoče šteti kot kršitev pogodbenih obveznosti.
Sodba VIII Ips 100/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.11.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - opravljanje pridobitnega delaGlede opredelitve pojma pridobitne dejavnosti je treba upoštevati, da je odpovedni razlog po določbah 111. člena ZDR opravljanje take dejavnosti v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. Gre za prepoved, ki naj bi po eni strani preprečila morebitno podaljševanje odsotnosti, ker bi delavec namesto predpisanega zdravljenja opravljal pridobitno dejavnost, po drugi strani pa naj bi preprečevala zlorabo take odsotnosti za opravljanje (drugega) pridobitnega dela.
VDS sodba Pdp 100/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.11.2006izredna odpovedIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ker se na poziv delodajalca ni zglasil na delo v času, ko je tekel postopek pred sodiščem in še ni bilo pravnomočno odločeno o transformaciji pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas, je nezakonita. Ker je tožniku na podlagi prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje prenehalo, tožnik v času od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočne odločitve sodišča nima nobenih obveznosti in jih zato tudi ne more kršiti. 
VDSS sodba Pdp 100/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.08.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - odsotnost z dela - obveščanjeOkoliščine storjene kršitve, to je, da tožnika v spornem času ni bilo na delo kljub odločbi ZZZS in da o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil tožene stranke, glede na naravo, težo in posledice kršitve niso takšne, da bi opravičevale izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajno sredstvo sankcioniranja delavca. Zaradi opustitve obvestila tožnika o razlogih za odsotnost v spornem obdobju organizacija delovnega procesa pri toženi stranki ni bila bistveno otežena. Tožnik je bil skoraj dve leti pred podano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v neprekinjenem bolniškem staležu, zato je tožena stranka morala že v tem času delovni proces organizirati brez tožnika. Tožnik tožene stranke tudi v času trajanja bolniškega staleža nikoli ni obveščal o njegovem podaljšanju, temveč je bila tožena stranka o tem obveščena s prejemom odločb ZZZS. Glede na to, da je tožnikov nadrejeni vodjo kadrovske službe o tožnikovi odsotnosti obvestil šele 25. 8. 2014, je sodišče...
VDSS sklep Pdp 1000/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.05.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izjava o odpovedi glavni obravnavni - absolutna bistvena kršitev določb postopkaIzjava o odpovedi glavni obravnavi, kot jo je podal tožnik (da se odpoveduje glavni obravnavi, vendar s tem ne priznava nobene navedbe in stališča tožene stranke ter da nasprotuje temu, da bi sodišče prve stopnje ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz njegovih navedb), ni jasna in brezpogojna in je zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kot odpoved glavni obravnavi v smislu prvega odstavka 24. člena ZDSS-1. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
VDSS sodba Pdp 1000/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2013izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – direktor - prokuristIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (razrešenemu direktorju) ni nezakonita zgolj zato, ker jo je podala drugotožena stranka, ki je bila edini lastnik prvotožene stranke in ne prokurist prvotožene stranke. Iz dokaznega postopka namreč ne izhaja, da bi bodisi zakon, bodisi akt o ustanovitvi prvotožene stranke, bodisi njen statut določil organ, ki bi bil pristojen za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s tožnikom kot poslovodno osebo (ali za drugo oblikovanje izjave volje, ki bi vplivala na vsebino oziroma obstoj pogodbe o zaposlitvi).
VDSS sodba Pdp 1001/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.02.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravninaTožnik se je pri podaji izredne odpovedi pravilno skliceval na določbo 3. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR, ker mu njegov delodajalec do odpovedi dva meseca ni plačeval plače. Navedena zakonska določba sicer opredeljuje pogoj izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo delavcu, vendar jo je treba uporabiti tudi v primeru, ko delodajalec delavcu plače sploh ne izplača. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato utemeljena.
VDSS sodba Pdp 1002/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.04.2008izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – delovnopravna kontinuitetaKer je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri določitvi višine odpravnine je treba upoštevati delovnopravno kontinuiteto in sicer delovno dobo tožnika pri toženi stranki (delodajalcu prevzemniku) in pri družbi, od katere je bil tožnik prevzet (delodajalcu prenosniku).

Izberi vse|Izvozi izbrane