Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba II Ips 834/2008 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 29.01.2009 razrešitev direktorja - odpravnina - razlaga izjave volje Za razlago izjave volje, ki učinkujejo šele tedaj, ko prispejo k naslovniku, je treba upoštevati tudi interese prejemnika. Zato je treba uporabiti objektivno normativno razlago, po kateri se ne raziskuje dejanska volja izjavitelja, pač pa se ugotavlja, kako bi jo moral razumeti naslovljenec.
Toženka je z odpoklicem tožnika z mesta direktorja povzročala zgolj predčasno prenehanje tožnikovega statusnega položaja, v ničemer pa ni bilo poseženo v njuno pogodbeno razmerje. Sodba VIII Ips 143/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 08.04.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev Ker delodajalec tožniku predhodno ni vročil pisne obdolžitve in ga ni pisno povabil na zagovor, se šteje, da mu ni omogočil zagovora, kljub temu, da je bil s tožnikom opravljen razgovor o očitanih kršitvah, na katerem pa se ta o očitkih ni hotel izjaviti in ni hotel podpisati zapisnika zagovora. Sodba VIII Ips 191/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 08.04.2008 odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ugotovitev potreb po delu - kriteriji za določitev presežnih delavcev - prepoved diskriminacije - obvestilo o nameravani odpovedi Že iz definicije delovnega razmerja (4. člen ZDR) izhaja, da je za organizacijo delovnega procesa odgovoren delodajalec in zato mnenje posameznih delavcev, ki iz zaposlitve niso odgovorni za organizacijo delovnega procesa in zagotavljanje dela, ne more biti odločilno pri ugotavljanju obsega potreb po delu.
Če gre za večje število nepotrebnih delavcev v smislu določb 96. člena ZDR, zakon posebej ureja določitev preseženih delavcev, ki se jim odpove pogodba o zaposlitvi (3. alinea prvega odstavka 99. člena in 100. člen ZDR).
V primeru prenehanja potreba po delu manjšega števila delavcev, je izbira le-teh izmed zaposlenih na prizadetih delovnih mestih prepuščena delodajalcu, saj ZDR za take primere ne določa posebnih kriterijev. Delodajalec sicer lahko sam v naprej določi kriterije za izbiro, lahko pa je vezan tudi na določitev kriterijev v zanj veljavni kolektivni pogodbi, če so v njej dogovorjeni. Sicer pa je pri izbiri omejen le z določbo četrtega odstavka... Sodba in sklep VIII Ips 178/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 28.05.2008 sklep o vrnitvi v prejšnje stanje - revizija - zavrženje revizije - zamudna sodba - izredna odpoved delavca - sodno varstvo - rok za odpoved Drugostopenjski sklep o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne predstavlja sklepa, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, zato revizija zoper ta sklep ni dovoljena.
Zoper delavčevo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali zoper njegovo izredno odpoved zakon ne predvideva sodnega varstva delodajalca v tem smislu, da bi lahko ta v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost takšne odpovedi, saj je sodno varstvo v tretjem odstavku 204. člena ZDR predvideno le v korist delavca (v primeru delodajalčeve redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Sodba in sklep VIII Ips 321/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 22.04.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - izrek sodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - izplačilo nadomestila plače - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - določenost izreka sodbe ZDR in ZPP sta prirejena predpisa oziroma je ZDR v razmerju z ZPP (v obsegu, v katerem opredeli odločitev sodišča) specialen zakon. ZDR v 3. odstavku 204. člena predvideva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca. Kljub pomislekom v siceršnjo ustreznost takšne zakonske ureditve ni mogoče govoriti o nezakoniti odločitvi sodišča o nezakonitosti odpovedi, saj je takšno odločitev sodišče sprejelo v obliki, ki izhaja iz samega zakona.
Zakon določa dolžnost delodajalca, da invalidu najprej poišče ustrezno delo in mu ga ponudi (v obliki ponudbe pogodbe o zaposlitvi za takšno delo), medtem ko je sklenitev pogodbe odvisna od pristanka druge stranke, kar je izven sfere delodajalca. Zato izrek sodbe, s katero je delodajalcu naložena tudi sklenitev pogodbe in prav v tej posledici delo na delovnem mestu, presega dolžnosti in možnosti delodajalca.
... Sodba VIII Ips 230/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 28.05.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi Tožena stranka je jasno izkazala, da na njeni strani ni interesa za razvezo pogodbe o zaposlitvi, zato sodišču ne more očitati zmotne uporabe 118. člena ZDR. Sodba VIII Ips 138/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 28.05.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - opredelitev kaznivega dejanja v odpovedi Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve za odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Pri tem ni odločilno, ali delodajalec v odpovedi tudi že sam točno določi člen kaznivega dejanja, temveč da navede znake kaznivega dejanja. Prav tako ni odločilno, kje konkretno je naveden opis očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja - že v "izreku" ali "obrazložitvi" izredne odpovedi. ZDR za izredno odpoved ne določa posebnih formalnih zahtev obličnosti. Odpoved ne predstavlja kazenske ali disciplinske temveč civilno sankcijo, za katero poleg zahtev ZDR veljajo le splošna pravila o odpovedi obligacijskih pogodb. Sodba VIII Ips 475/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 28.05.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina - razmerje med postopkom odpovedi in kazenskim postopkom Glede instituta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se revizija zmotno zavzema za uporabo analogije s kazenskopravnim postopkom. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi je urejen v določilih ZDR, zato so za presojo njene zakonitosti pomembna zgolj ta določila.
Delodajalec mora očitano kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja v odpovedi, podani na podlagi 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR opredeliti tako, da je iz te opredelitve razvidna konkretna kršitev kot tudi znaki kaznivega dejanja, ki jih izpolnjuje ta kršitev. Sodba VIII Ips 233/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 28.05.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - samovoljno koriščenje letnega dopusta Tožnik je nastopil izrabo dopusta kljub obvestilu pristojnega nadrejenega delavca, da planiranega dopusta ne bo mogel izrabiti zaradi nepredvidene bolniške odsotnosti sodelavca in zagotovitve dela na papirnem dodelavnem stroju, pri katerem je kot pomočnik tožnik tudi sicer delal. S tem je toženo stranko spravil v situacijo, da je morala zmanjšati proizvodnjo na dodelavnem papirnem stroju, ker za neprekinjeno proizvodnjo ni imela na razpolago ustrezno usposobljenih delavcev. Takšno tožnikovo samovoljno ravnanje je tožena stranka utemeljeno štela za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodba VIII Ips 261/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 17.06.2008 pogodba o zaposlitvi za določen čas – poskusno delo – objava pogoja poskusnega dela – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi V času veljavnosti ZDR/90 je bila objava pogoja poskusnega dela pogoj za njegovo zakonito določitev v pogodbi o zaposlitvi.
Tožena stranka do zaključka obravnave pred sodiščem prve stopnje ni izrecno navajala dejstev in okoliščin, zaradi katerih nadaljevanje tožnikovega dela ne bi bilo mogoče in ni uveljavljala odločitve v smislu sodne razveze na podlagi 118. člena ZDR. Kasnejših tovrstnih navedb sodišče na podlagi določb 286. člena in prvega odstavka 337. člena ZPP ni moglo upoštevati. Sodba VIII Ips 63/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 17.06.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delovnem mestu – rok za odpoved Za ugotovitev zakonitosti in pravilnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pomemben razlog (opravičevanje) tožnikovega pitja.
Na pravočasnost odpovedi ne bi moglo vplivati dejstvo, da tožnikov pooblaščenec odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dobil. To dejstvo bi lahko vplivalo le na tek roka za vložitev zahteve za ugotovitev zakonitosti pred pristojnim sodiščem. Sodba VIII Ips 66/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 13.05.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivda Tožnikove krivde za očitano dejanje ni mogoče ugotoviti. Vprašljiva je že seznanitev tožnika z njegovimi delovnimi obveznostmi, poleg tega pa v postopku ni bilo potrjeno, da svojih delovnih nalog ne bi opravljal v skladu s standardi stroke. Sklep VIII Ips 491/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 09.09.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – javni uslužbenec – napačen oziroma pomanjkljiv pravni pouk – sodno varstvo – bistvena kršitev določb postopka - predhodni postopek – procesna predpostavka – zavrženje tožbe ZJU je tudi po noveli ZJU-B ohranil dvostopenjski postopek v zvezi določbami o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Čeprav je pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi („javna uslužbenka lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku trideset dni od dneva vročitve odpovedi“) delno napačen (saj določa napačen rok in govori o „zahtevi za ugotovitev nezakonitosti“ in ne o pritožbi), delno pa pomanjkljiv (saj ne določa organa, pri katerem lahko tožnica vloži pritožbo), ta okoliščina ne more spremeniti zakonske določbe o sodnem varstvu, ki je dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega postopka ne pomeni okoliščine, ki bi predstavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka po tretji in dvanajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Z določbo četrtega odstavka 23. člena ZDSS-1 ni izključena uporaba drugega odstavka 42. člena... Sodba VIII Ips 223/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.10.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – tatvina - obličnost odpovedi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka Zakon ne določa, da bi moral delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi posebej navesti in obrazložiti tudi pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 110. člena ZDR – t. j. okoliščine in interese strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na to tudi ne bi bila nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ne bi vsebovala trditev v tej smeri. Sklep VIII Ips 186/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.09.2008 prenehanje pogodbe o zaposlitvi – izročitev delovne knjižice – rok za sodno varstvo Tudi očitno nepravilno postopanje delodajalca pri prenehanju oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu – s tem, da delavcu le zaključi delovno knjižico in mu jo izroči – ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi oziroma drugega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Sodba VIII Ips 215/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 07.10.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - službena pot – napotitev v tujino – razporeditev – dela izven delokroga – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka Že po prejšnji delovni zakonodaji ni bilo mogoče mešati pojmov službenega potovanja in razporeditve delavca iz kraja v kraj. Ker ZDR/02 ne pozna instituta razporeditve, bi bila zamenjava teh institutov še toliko manj upravičena.
ZDR/02 ne določa, kdaj je treba upoštevati institut začasne napotitve delavca na delo v tujino, vendar iz zahtevane ureditve vsebine pogodbe po 212. členu ZDR/02 izhaja, da gre le za primere neprekinjenega dela v tujini, prav zato pa je treba urediti tudi vprašanje praznikov, prostih dni, urediti plačila in valuto plačila.
Glede na ugotovljeno kršitev, naravo in težo kršitve, tožnikovo delovno mesto in položaj pri toženi stranki se revizijsko sodišče pridružuje presoji sodišč nižje stopnje, da je ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov strank pravilna odločitev o utemeljeni odpovedi brez odpovednega roka. Sodba VIII Ips 96/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.10.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – poskus odtujitve blaga – prepoved škodljivega ravnanja - zagovor – rok za odpoved Tožnica je vabilo na zagovor prejela štiri dni pred napovedanim zagovorom, s čimer ji je bil omogočen razumen rok za pripravo na zagovor.
Revizija navaja, da je bila tožnica že dalj časa pred očitano kršitvijo depresivna in zavrta, kar je vplivalo na njena ravnanja in preprečilo, da bi bila sposobna odpotovati na zagovor. Če je bila tožnica v takšnem stanju že prej, pa je kljub temu hodila v službo, ni mogoče trditi, da bi delodajalec moral to upoštevati in zagovor opraviti kasneje.
Glede prepovedi škodljivega ravnanja po 35. členu ZDR zadostuje že verjetnost, da bi neko dejanje delodajalcu lahko škodilo. Sodba VIII Ips 85/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.09.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vabilo na zagovor - razlog za odpoved Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, če delodajalec ne dokaže odpovednega razloga ali če postopka odpovedi ne izpelje tako, kot to predpisuje ZDR. Sodba VIII Ips 227/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 20.10.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - odpovedni rok – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved – dejanska ugotovitev – opredelitev razloga za odpoved Ravnanje in iz tega ravnanja razviden namen delodajalca ne more biti na eni strani, da delavcu omogoči nadaljevanje dela (v času odpovednega roka), in da mu na drugi strani izredno odpove pogodbo o zaposlitvi - ki jo zakon opredeljuje (za razliko od redne odpovedi) prav kot odpoved brez odpovednega roka.
ZDR v drugem odstavku 110. člena začetek teka 15-dnevnega prekluzivnega roka ne veže na zagovor delavca oziroma, če se delavec ne odzove na zagovor, na datum odklonitve le-tega, temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved (v primeru razloga za odpoved po 2. in nadaljnjih alinejah prvega odstavka 111. člena ZDR) oziroma na datum, ko je delodajalec zvedel za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca (v primeru odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR). Do seznanitve glede na dejanske okoliščine lahko pride že ob kršitvi, lahko šele ob zagovoru, ali v izjemnih primerih tudi kasneje. Sodba VIII Ips 86/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 07.10.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil pristojnega zdravnika Ker je tožnik opravljal dela na gradbenem objektu, čeprav je imel z odločbo ZZZS dovoljene le dnevne izhode zaradi narave zdravljenja, je ravnal v nasprotju z navodili pristojne zdravniške komisije oziroma pristojnega zdravnika. S tem je izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
