Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3569cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT05
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 8/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odsotnost z dela zaradi bolezni - odpotovanje iz kraja bivanjaOsnovno pravilo, kot izhaja iz drugega odstavka 233. člena Pravil OZZ, je, da mora biti delavec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela na svojem domu. Odsotnost z doma je sicer mogoča, vendar izjemoma (v primerih, ki jih predvideva izpostavljeni člen), pa še to v okviru kraja bivanja. Pravila OZZ pri tem izrecno določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno - torej za vsak odhod - potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika. Navedena pravila mora delavec upoštevati tudi v času, ko delodajalcu sporoči, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav, do prvega pregleda pri zdravniku, saj v tem času praviloma še nima posebnih navodil osebnega zdravnika. Delavec v tem času ne sme ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu (v smislu, da ima prosto gibanje), temveč ravno obratno - praviloma mora biti doma.
VDSS Sodba Pdp 264/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.06.2020preplačilo - manjkajoča trditvena podlaga - neupravičena obogatitev - pogodbena kazen - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nično pogodbeno določiloOmejevanje pravice do odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca s pogodbeno kaznijo je v nasprotju z ustavo (49. člen Ustave RS) in prisilnim predpisom (83. člen ZDR-1), zaradi česar je takšno pogodbeno določilo nično na podlagi prvega odstavka 86. člena OZ.
VDSS Sodba in sklep Pdp 73/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - sodna razveza - denarno povračilo - kršitev navodil zdravnika - izvedba dokaza po uradni dolžnostiPritožba se neutemeljeno sklicuje na prvi odstavek 34. člena ZDSS-1, ki dopušča sodišču, da v primeru, če ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, izvede dokaze po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 34. člena ZDSS-1 je mogoče upoštevati le v primerih, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev (takega položaja pa v obravnavani zadevi ni bilo). Le v teh primerih sodišče lahko (ne pa mora) izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti (sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 124/2015 z dne 22. 9. 2015). Zgolj možnost izvajanja dokazov po uradni dolžnosti pa ne daje stranki pravice postavljati priči še enkrat ista vprašanja, na katera je ta že odgovorila. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da aktivnosti tožnika spornega dne niso zloraba bolniškega staleža. Tožniku ni bilo izrecno odrejeno, da sme v času odsotnosti...
VDSS Sodba in sklep Pdp 130/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega rokaSodišče prve stopnje v zvezi z navedenim nadaljnjim pogojem za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni upoštevalo, da je bila tožnica že dalj časa pred spornim obdobjem v bolniškem staležu in da je bilo s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave ugotovljeno, da je bila tožnica tudi v obdobju od 19. 12. 2018 do 17. 1. 2019 nezmožna za opravljanje dela, da tožnica sploh še ni začela z delom v poslovalnici na C., kamor je bila premeščena 12. 9. 2018, torej v času bolniške odsotnosti, ki jo je nastopila 27. 7. 2018, ter da je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 1. 2008 dalje, torej več kot 11 let. Tožnica res ni sprotno obveščala tožene stranke o svojem stanju, vendar pa je tožena stranka vedela, da tožnica ni sposobna delati in da zato na delo ni prišla. Tako njeno ravnanje ne more v tolikšni meri porušiti zaupanja tožene stranke do tožnice in tudi ne organizacije dela v poslovni enoti na C., kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje....
UPRS Sodba I U 1526/2018-11Upravno sodiščeUpravni oddelek16.06.2020davek od dohodkov pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - neregistrirana dejavnost - račun - sestavine računa - neverodostojna listina - protipravna premoženjska koristDelovno razmerje C.C. pri tožeči stranki je okoliščina, ki mu je, ob zlorabi imena tožeče stranke pri pridobivanju dodatnih dohodkov, ki je davčni organ ne zanika, izvajanje obravnavanih storitev sploh omogočila, ne utemeljuje pa davčne prekvalifikacije v dohodke iz delovnega razmerja in v prihodke tožeče stranke na podlagi 74. člena ZDavP-2. Dejstva, ki se ugotavljajo v izpodbijani odločbi, ne utemeljujejo sklepa, da je C.C. obravnavane dohodke pridobil v okviru sklenjenega delovnega razmerja, torej sklepa, na katerem temelji izpodbijana obdavčitev.
VDSS Sodba in sklep Pdp 31/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - konkurenčna prepoved - nadurno deloKer je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica ni dokazala, da je direktorico v maju 2018 obvestila o nameravani ustanovitvi svoje revizijske družbe in ker tožnica obenem ni niti trdila, da bi toženo stranko ob drugi priliki obvestila o ustanovitvi te družbe oziroma da bi pridobila soglasje Partnerja za etiko in neodvisnost in Partnerja za obvladovanje tveganja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnica opustila svojo dolžnost obveščanja tožene stranke iz Priročnika in ZRev-2. Ker prvi odstavek 52. člena ZRev-2 zahteva poročanje o že pridobljenih deležih, Priročnik pa pridobitev predhodnega pisnega soglasja Partnerja za etiko in neodvisnost in Partnerja za obvladovanje tveganja, teh obveznosti pa tožnica ni zagotovo izpolnila, bi bila kršitev podana, čeprav bi tožnica dokazala, da je v maju 2018 direktorico tožene stranke na sestanku obvestila o nameri ustanovitve svoje družbe.
VDSS Sodba Pdp 26/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - razsodnost - izvedensko mnenje - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracijeAlkoholiziranost na delovnem mestu je utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi hujše kršitve obveznosti delavca, kar je že večkrat potrdila ustaljena sodna praksa. V konkretnem primeru tožniku ni mogoče očitati ne naklepa in ne hude malomarnosti v zvezi z očitano kršitvijo. Sodišče prve stopnje se je pravilno pri tem oprlo na 136. člen OZ, ki določa, da kdor zaradi motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali zaradi kakšnega drugega razloga ni zmožen razsojati, ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu.
VDSS Sodba Pdp 104/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.06.2020hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - konkurenčna dejavnostPo določbah 37. člena ZDR-1 in 39. člena ZDR-1 se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca in da med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez soglasja delodajalca na svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Tako ugotovitev sodišča prve stopnje o konkurenci tožnikovih ravnanj toženi stranki ne temelji na bodočem negotovem dejstvu, ampak je skladna z navedenima določbama ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 45/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - evidenca o izrabi delovnega časa - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listihEvidenca o izrabi delovnega časa je dokumentacija, ki jo mora voditi delodajalec, namenjena pa je njegovim odločitvam v zvezi s pravicami, ki jih mora zagotavljati delavcem, ter inšpekcijskemu nadzoru v zvezi s tem (3. alineja 12. člena ZEPDSV in prvi odstavek 7. člena ZEPDSV). Pritožba zato zmotno navaja, da je namen vodenja evidence delovnega časa le v tem, da delavci prejmejo plačilo za opravljeno delo. Od elektronsko vodenih podatkov o delovnem času je odvisen obračun plače zaposlenih, ugotavljanje izpolnjevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, pravilno plačevanje davkov in prispevkov in drugo. Sodišče prve stopnje je zato zavzelo pravilno stališče, da je tožnica z očitanimi ravnanji izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, ki ga stori tisti, ki v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih...
VDSS Sodba in sklep Pdp 39/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved opravljanja dela - reintegracijaDne 15. 3. 2018 niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za podajo prepovedi opravljanja dela. V skladu z določbo tretjega odstavka 110. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu prepove opravljati delo ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa je ta postopek zoper tožnico uvedla (šele) 22. 3. 2018.
VDSS Sodba Pdp 81/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odtujitev blaga - delo skladiščnikaPritožba neutemeljeno kot bistveno izpostavlja, da do odtujitve palet ni prišlo, češ da sta se ob odkritju še vedno nahajali v prostorih tožene stranke. Tožnik in sodelavec sta že s tem, ko sta nepooblaščeno in na nedovoljen način obe paleti z bronom (eno povito na način, da je bila videti kot palete gotovih izdelkov) odpeljala iz skladišča za bron in ju skrila v skladiščih, v katerih nista imeli kaj iskati, na zunaj manifestirala prilastitveni namen in onemogočila toženi stranki, da s paletama razpolaga. Organizirano in usklajeno ravnanje tožnika in sodelavca, ki sta obravnavanega dne zavestno kršila dogovor s sodelavko glede načina raztovarjanja, tehtanja in pospravljanja palet v točno določena skladišča, utemeljuje obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, še posebej ob upoštevanju ugotovitev, da je tožnik zaradi dolgoletnega opravljanja dela skladiščnika dobro poznal poslovanje skladišča,...
VDSS Sklep Pdp 58/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - zavrženje predloga - konkurenčna prepovedVsebina listin, ki jih tožnik prilaga v predlogu za obnovo postopka, ne vpliva na ugotovitev, da je tožnik kot delavec tožene stranke (in v tistem času tudi prokurist B. d. o. o.) kršil konkurenčno prepoved. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek o zmotni uporabi 39. člena ZDR-1.
VDSS Sodba in sklep Pdp 2/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - zagovor - sodna razveza pogodbe o zaposlitviDruga izredna odpoved je bila podana v času, ko o prvi izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 2. 2019, ki je predmet tega spora, pristojna komisija še ni odločila (odločba komisije z dne 27. 3. 2019 je postala dokončna z vročitvijo tožniku 4. 4. 2019), zato prva odpoved v času izdaje druge odpovedi še ni učinkovala, saj ni bila dokončna in izvršljiva. V času odločanja komisije o prvi izredni odpovedi je bil tožnik še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki. Zato mu je tožena stranka v tem času lahko izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz drugega razloga. To pa pomeni, da je za odločitev o trajanju delovnega razmerja v času po 4. 4. 2019 bistveno, kdaj je učinkovala druga odpoved z dne 20. 3. 2019. Že zato, ker sodišče prve stopnje navedenega ni štelo za relevantno dejstvo, je odločitev sodišča prve stopnje o trajanju delovnega razmerja in naloženi reintegraciji (kar vse je povezano tudi z odločitvijo o predlagani sodni razvezi pogodbe o...
VDSS Sodba Pdp 655/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - dokazno breme - škodni dogodekNeutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu s tem, ko je ugotovilo, da ni mogoče z gotovostjo potrditi obstoja škodnega dogodka dne 15. 9. 2017, kar pomeni, da ga je tožnik lažno prikazal. Pritožba očita prvostopenjskemu sodišču, da bi moralo zaključiti, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved, kot ji nalaga pravilo o dokaznem bremenu po drugem odstavku 84. člena ZDR-1. Takšen pritožbeni zaključek je napačen. V sferi dokazovanje toženca, ki je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi in nosi dokazno breme, je bilo dokazovanje, da je tožnik dne 18. 9. 2017, ko je opravil prijavo škodnega zavarovalnega primera na svojem vozilu, lažno prikazal, da se je škodni dogodek zgodil dne 15. 9. 2017, medtem, ko je v isti prijavi zavarovalnega primera zamolčal škodni dogodek z dne 18. 9. 2017. V pravdnem postopku je toženka (kot delodajalec) postavila takšne trditve in jih...
VDSS Sodba Pdp 92/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.06.2020delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - izvolitev v naziv redni profesor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravninaTožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da odločba o izvolitvi v naziv pri eni univerzi učinkuje erga omnes na način, da bi visokošolski učitelj imel priznan takšen naziv tudi pri ostalih univerzah. V zakonu ni podlage za takšno stališče, ravno nasprotno, posameznik mora določen naziv visokošolskega učitelja pridobiti pri vsaki od univerz, in sicer v skladu z merili in postopkom, ki veljajo glede na njen statut za to univerzo.
VDSS Sodba Pdp 212/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.05.2020prenehanje pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - osebna vročitev - vročilnica - odklonitev sprejema pisanjaSodišče prve stopnje je ugotovilo, da je hotel zakoniti zastopnik tožene stranke dne 30. 11. 2017 v prostorih tožene stranke tožniku vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako, da bi tožnik prevzem oziroma vročitev podpisal na vročilnici. Tožnik je podpis odklonil, ker je želel izredno odpoved najprej pokazati svojemu pooblaščencu, vendar mu je brez podpisa prevzema zakoniti zastopnik ni hotel izročiti. Tožnik je nato zapustil poslovne prostore tožene stranke. Ker je dokazno breme, da je tožnik odklonil vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na toženi stranki, bi morala ta v postopku dokazati, da je zakoniti zastopnik tožniku odpoved vročal na zakonit način in da je tožnik prevzem brez zakonitega razloga odklonil. Zato bi mu moral zakoniti zastopnik tožene stranke izredno odpoved izročiti kljub temu, da je tožnik odklonil podpis vročilnice in to zapisati na vročilnici (tretji odstavek 149. člena ZPP), če pa tožnik izredne odpovedi ne bi hotel...
VDSS Sodba in sklep Pdp 194/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.05.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - prepozna tožba - sodno varstvo - rok za vložitev tožbeSodišče prve stopnje je zaradi pasivnosti tožene stranke pravilno kot resnično štelo v tožbi navedeno dejstvo, da se je direktor tožene stranke z razlogom za podajo izredne odpovedi seznanil najkasneje 12. 12. 2018. Glede na določbo drugega odstavka 109. člena ZDR-1, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da je bila izpodbijana izredna odpoved podana 18. 1. 2019, utemeljeno zaključilo, da je bila podana prepozno in je zato nezakonita.
VDSS Sodba Pdp 145/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.05.2020prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zavarovanj - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcaSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da verjame tožniku, da ni napisal iz izročil toženi stranki sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na ZDR-1, ki v prvem odstavku 83. člena določa, da lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Po določbi 87. člena ZDR-1 pa mora biti redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki. Ker tožnik odpovedi ni podal, ga je tožena stranka nezakonito odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj na podlagi odpovedi, ki jo je za tožnika sestavila sama in je ni podpisal tožnik.
VSRS Sodba VIII Ips 2/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.05.2020nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - samostojni podjetnik - delovno razmerje - prijava v obvezno zavarovanje - sprememba podlage zavarovanja za nazajOdgovor na vprašanje, ali delodajalec delavca lahko prijavi v obvezno socialno zavarovanje za čas, ko je bil v evidenco že vpisan na drugi podlagi se zato glasi, da to ne le lahko, temveč mora storiti, če je delavcu naknadno priznano delovno razmerje tudi za čas, ko je bil že zavarovan na drugi podlagi, saj je vsaka druga podlaga v ZPIZ-2 navedena za zavarovalno podlago delovnega razmerja, ki ima zato prednost pred takšno drugo podlago.
VSRS Sklep VIII Ips 90/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.05.2020izredna odpoved - preizkus alkoholiziranosti - alkotest - nezakonit dokaz - varstvo zasebnosti - test sorazmernostiPri preizkusu alkoholiziranosti gre že v načelu za poseg v zasebnost, vendar se ob sumu, da je pod vplivom alkohola, delavec nanjo ne more sklicevati. Skrb za zdravje in varno delovno okolje, v katerem ni prostora za delavca, ki je pod vplivom alkohola, saj na ta način spravlja v nevarnost sebe in druge, daje delodajalcu v primeru suma na alkoholiziranost pravico do preizkusa z alkotestom. Med opravila, ki jih sme opravljati detektiv v skladu s 26. členom ZDD-1, sodi tudi izvedba preizkusa alkoholiziranosti. Vendar določba, da detektiv lahko opravlja neko dejavnost, ne pomeni, da je ne sme opravljati nihče drug. Izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni opravilo, ki bi ga po zakonu veljavno lahko izvedla le detektivska agencija oziroma detektiv (podobno, kot ni takšno opravilo npr. vročanje pošiljk). Zato izvedba alkotesta s strani osebe, ki ni detektiv, pomeni le, da ni bila opravljena v okviru detektivske dejavnosti, ne pomeni pa, da je tak preizkus nezakonit.

Izberi vse|Izvozi izbrane