Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3569cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT04
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 356/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - goljufijaV odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja, tožnikova večurna odsotnost z dela, ko je bil na nogometni tekmi, in vpis neresničnega podatka v evidenco razporeda in ugotavljanja sposobnosti za delo, je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, neupoštevaje morebitne škodne posledice (škoda, ki je toženki nastala, je v višini plačila za delo za ure izostanka z dela).
VDSS Sklep Pdp 304/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - disciplinski postopek - zagovorStališče, da je za presojo bistvena vsebina spornih dokumentov in ne zgolj njihovo poimenovanje, izhaja tudi iz odločitev Vrhovnega sodišča RS. To je namreč zavzelo stališče, da je izrečeno disciplinsko sankcijo, s katero se delavca izrecno opozori na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti za pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
VDSS Sodba Pdp 340/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.08.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanjaIzpoved tožničinega osebnega zdravnika, da po njegovem mnenju tožničino zapuščanje kraja bivanja ni poslabšalo njenega zdravstvenega stanja, na drugačno ugotovitev nima vpliva. Tožnica je s svojim ravnanjem kršila bolniški stalež, saj ji njen osebni zdravnik ni dovolil odhajanja iz kraja bivališča, tega pa tudi za nazaj ne more storiti, ravnala pa je tudi v nasprotju z določbo 233. člena Pravil OZZ.
VSL Sodba II Cp 2235/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.08.2020odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - protipravno ravnanje - mandatna pogodba z odvetnikom - nepredložitev pooblastila za zastopanje - revizijski postopek - trditveno in dokazno breme - delovnopravni spor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviOdvetnica, ki bi ji morale biti znane stroge posledice v primeru nepredložitve ustreznega pooblastila (takojšnje zavrženje revizije, brez predhodnega poziva k predložitvi ustreznega pooblastila), ni pokazala običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka. V posledici njenega ravnanja je bila revizija zavržena, tožnik pa je s tem izgubil možnost, da bi bila pravilnost in zakonitost sodb nižjih sodišč preizkušena pred revizijskim sodiščem. Kljub temu, da ravnanje toženkine zavarovanke ni ustrezalo standardu profesionalne skrbnosti, po presoji sodišča prve stopnje ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost, saj tožnik ni dokazal, da bi z vloženo revizijo uspel.
VDSS Sodba Pdp 362/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.08.2020sodna razveza - denarno povračilo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev prepovedi diskriminacijeUgotovljena ravnanja: izključevanje tožnice iz delovnega procesa, ukinitev oddaljenega dostopa do serverja, neodrejanje dela, onemogočanje ustreznih informacij z delovnega področja tožnice, prepoved komunikacije sodelavcev s tožnico, enostranski preklic dela na domu, ki ni sledil prenehanju funkcije izvršne direktorice, predstavljajo trpinčenje na delovnem mestu.
VDSS Sklep Pdp 386/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.08.2020začasna odredba - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatvePo določbi 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg verjetnosti pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatnost škode. Tudi sicer zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po njenem prenehanju praviloma ni mogoče, razen v primerih, ki jih urejata 113. člen ZDR-1 ter drugi odstavek 215. člena ZDR-1. Tako zadržanje...
VDSS Sodba in sklep Pdp 345/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.07.2020pogodbena kazen - kolektivna pogodba dejavnostiV 247. členu OZ je glede pogodbene kazni določeno, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Taka klasična pogodbena kazen je kot izraz avtonomije strank stvar dvostranskega dogovora med strankama v medsebojni pogodbi, skladno s prakso Vrhovnega sodišča tudi v pogodbi o zaposlitvi. Stranki se torej lahko dogovorita za to, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti ali zamude z izpolnitvijo obvezo plačilo pogodbene kazni in za njeno višino. Pri pogodbeni kazni iz 125. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa pa ne gre za ta pravni institut, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je to pogodbena kazen sui generis. Odločilna je pravna narava določb normativnega dela kolektivne pogodbe, ki zavezuje njene naslovnike na enak način kot zakon ali drug splošni...
VDSS Sodba in sklep Pdp 221/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.07.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - zamuda rokaSubjektivni rok za podajo izpodbijane izredne odpovedi je pričel teči najkasneje 28. 4. 2017, ko je bila tožena stranka tudi po lastnem zapisu v odpovedi seznanjena z vsemi utemeljeno očitanimi kršitvami, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 14. 6. 2017, pa je bila zato podana po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 in je nezakonita.
VDSS Sodba Pdp 246/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.07.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z delaV postopku je bilo izkazano, da tožnik svoje odsotnosti v spornem obdobju ni sporočil oziroma tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, čeprav bi to moral in mogel storiti in niso obstajale ne subjektivne ne objektivne okoliščine, ki bi preprečevale poročanje delodajalcu o razlogu odsotnosti.
VDSS Sodba Pdp 129/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.07.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaZDR-1 v drugem odstavku 109. člena določa, da mora delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Trenutek ugotovitve razloga za izredno odpoved nastopi, ko delodajalec spozna, da konkretno ravnanje delavca predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Od okoliščin primera je odvisna presoja, kdaj je delodajalec ugotovil ta razlog. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga, nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga.
VDSS Sklep Pdp 352/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.07.2020začasna odredba - zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredbaPritožba uveljavlja, da je pri odločanju glede začasne odredbe znižan dokazni standard odločanja na stopnjo verjetnosti. Navedeno velja, pri čemer pa je tožnik predlagal ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere bistveni namen je začasna ureditev spornega pravnega razmerja do pravnomočnosti sodne odločbe. Pri izdaji takšnih začasnih odredb pa je potreben restriktiven pristop, pri čemer pa iz predložene listinske dokumentacije ne izhaja, da bi bila dosedaj izkazana verjetnost terjatve, saj je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mu je očitala hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker si je tožnik protipravno prisvojil sredstva delodajalca, pri čemer obstaja utemeljen sum, da je tožnik naklepno storil kaznivi dejanji tatvine in odvzema motornega vozila. Tožnik je bil vabljen na zagovor in je zagovor...
VDSS Sodba Pdp 195/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.07.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - goljufijaNa podlagi 9. člena pogodbe o zaposlitvi in 36. člena ZDR-1 je bila tožnica dolžna delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, vključno z vsemi spremembami podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podatek o naslovu prebivališča pomemben že z vidika vročanja pisanj delodajalca, kadar se delavcu pisanje ne more vročiti na delovnem mestu. Prav tako mora, v skladu s prvim odstavkom 130. člena ZDR-1, delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in pri povračilu stroškov v zvezi z delom velja osnovno načelo, da delavcu pripada povračilo le, če mu stroški dejansko nastanejo. Ker kraj bivanja ni vedno kraj, od koder se delavec dejansko vozi na delo in ker je delavec upravičen le do povračila dejanskih stroškov prevoza, mora delavec delodajalcu, na podlagi 36. člena ZDR-1,...
VDSS Sodba Pdp 283/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.07.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - spoštovanje navodil zdravnikaKer je ključna okoliščina za ugotovitev odpovednega razloga v tem, da je tožnik opravljal pridobitno delo, ni pomembno, ali je imel dovoljenje zdravnikov za opravljanje dejavnosti fotografiranja, kot tudi ne, ali mu je bilo dovoljeno zapustiti kraj bivanja.
VDSS Sodba Pdp 213/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovorV skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, zato gre za pravni standard, ki ga izpolnjuje sodna praksa. Ta se je že izrekla, da gre pri navedeni določbi drugega odstavka 85. člena ZDR-1 za izjemo od pravila, ki jo je treba, tako kot vse izjeme, razlagati restriktivno. Bistvo pravice do zagovora oziroma pravice do izjave v postopku je, da se pred odločitvijo sliši tudi glas prizadete strani in da ta lahko z zagovorom oziroma izjavo vpliva na odločitev odločevalca. Tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki jih je navedel toženec, niso takšne, da bi toženca v resnici odvezale obveznosti, da tožnico pred...
VDSS Sodba Pdp 232/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.07.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaUtemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da sta tožnik in sodelavec spornega dne delovala usklajeno in organizirano ter sta v skrivanje palet vložila veliko časa in truda in nepooblaščeno in na nedovoljen način obe paleti z bronom odpeljala iz skladišča za bron in ju skrbno skrila na neobičajno mesto med druge podobne palete. S tem sta izkazala svoj prilastitven namen in hkrati onemogočila toženi stranki razpolaganja s paletami. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik storil očitano ravnanje z namenom (kasnejše) odtujitve brona toženi stranki in da ni šlo zgolj za zatrjevano potegavščino. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik z očitanim ravnanjem huje kršil določilo 11. člena pogodbe o zaposlitvi ter določbe 33. člena, 34. člena in 37. člena ZDR-1, v skladu s katerimi je bil dolžan vestno opravljati delo, upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih...
VDSS Sodba Pdp 279/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.07.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zamudna sodbaTožena stranka v pritožbi z navedbo, da odločitev v izpodbijani sodbi temelji na neresničnih izjavah delavcev, oporeka dejanskemu stanju, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo.
VDSS Sodba Pdp 293/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.07.2020zamudna sodba - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogiKer se zamudne sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), pritožbene navedbe, da sodba temelji na neresničnih izjavah delavcev, niso upoštevne.
VDSS Sodba Pdp 296/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.07.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožnik je vozil s hitrostjo 39,8 kilometra na uro, pred ovinkom (zavojem) je hitrost znižal na 32,9 kilometra na uro. Že takšno ravnanje predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, prometne nesreče ni povzročila kratkotrajna izguba zavesti, ampak previsoka hitrost.
VDSS Sodba Pdp 278/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.07.2020zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviToženka v pritožbi z navedbo, da odločitev v izpodbijani sodbi temelji na neresničnih izjavah delavcev, oporeka dejanskemu stanju, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo.
VSRS Sodba VIII Ips 23/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - tehtanje okoliščinTožnica je direktorici namenila grobe žaljivke in grožnje, na javnem mestu, vpričo strank, kar je ravnanje, ki ga delodajalec upravičeno ne more tolerirati. Delo v gostinskem lokalu, torej s strankami in na javnem mestu terja od delavca dostojno obnašanje in zmožnost obvladovanja. Pred strankami si noben delavec ne more dovoliti razreševanja osebnih konfliktov z nadrejenimi (in obratno), še zlasti pa ne na tako agresiven in žaljiv način, pa naj bo še tako nezadovoljen z delodajalčevim izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. Okoliščine na strani tožnice - užaljenost, vznemirjenost, temperament, nezadovoljstvo zaradi neizplačanega regresa in težave v zasebnem življenju - ne opravičujejo narave kršitve niti ne zmanjšujejo njene teže.

Izberi vse|Izvozi izbrane