Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3569cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 30/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.02.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - kršitev navodil zdravnikaTožnik je 26. 6. 2019, ko je bil na podlagi odločbe ZZZS v bolniškem staležu zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotoval iz kraja svojega bivanja, in sicer je tujce, ki niso imeli dovoljenja za vstop in prebivanje v RS in državah EU vozil po ozemlju RS, da bi jih pripeljal do meje z Italijo, policisti pa so ga opazili in mu odvzeli prostost v naselju B. Zato je podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 52/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.02.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - neupravičen izostanek z dela - neobveščanje delavca o izostankuKer je tožnik z dela od 11. 11. 2019 izostal neupravičeno in toženke o razlogih za izostanek ni obvestil, mu je toženka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, določenih v 2. in 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 29/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.02.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - bolniški stalež - detektiv - kršitev navodil zdravnikaSodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ni spoštoval navodil osebne zdravnice (ravnal je v nasprotju z njimi; poleg tega je zapustil kraj bivališča), kar že samo po sebi, ne glede na to, ali je tožnik opravljal pridobitno delo, pomeni, da je podan razlog za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določen v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 640/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.01.2021izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu - odpravnina - varstvo pred trpinčenjem - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega rokaRavnanja tožene stranke (tj. v zvezi z odnosom direktorja tožene stranke do tožnice, odvzemom nalog, nezagotavljanjem dela, dostopom do informacijskega sistema, selitvijo v drugo pisarno in neupravičeno odklonitvijo izrabe letnega dopusta) predstavljajo trpinčenje tožnice na delovnem mestu, ki se je nad tožnico izvajalo po tem, ko ji je prenehala funkcija vršilke dolžnosti direktorice tožene stranke. Zato je ob podaji izredne odpovedi obstajal zakonit razlog na strani delodajalca po 8. točki prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
VDSS Sklep Pdp 635/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.01.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sestava senataKer je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to kršitev pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, zato ni odločilno, da sta stranki na zapisnik navedli, da tega ne bosta uveljavljali kot bistveno kršitev določb postopka.
VDSS Sodba Pdp 1/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - hujša kršitev delovne obveznostiČetudi za ugotovitev obstoja odpovednega razloga zadostuje že uporaba 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pritožbeno sodišče vseeno izraža še strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo stališče tožnika, da pred šikaniranjem z inkriminacijo po 197. členu KZ-1 niso varovane tudi osebe, ki pri delodajalcu opravljajo delo preko študentke napotnice. Navedeno kaznivo dejanje stori kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. Gre za tiho blanketno normo, saj je le z določili delovne zakonodaje mogoče pojasniti zakonske znake, kot je npr. zaposlena oseba. Delovnopravna zakonodaja ne opredeljuje pojma "zaposlen" in po 5. členu ZDR-1 je delavec po tem zakonu vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Vseeno pa se ta zakon nanaša tudi na druge osebe, ki za...
UPRS Sklep III U 265/2020-3Upravno sodiščeUpravni oddelek21.01.2021upravni spor - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbeSodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.
VSRS Sklep VIII DoR 269/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.01.2021dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predloguRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso izpolnjeni pogoji iz 109. člena ZDR-1.
VDSS Sodba in sklep Pdp 335/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.01.2021odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - pravočasnost - varstvo pred trpinčenjemPritožba sicer pravilno navaja, da se ima delodajalec pravico samostojno odločiti o tem, ali bo ugodil zahtevi delavca po spremembi njegove pogodbe o zaposlitvi. To je poudarilo tudi sodišče prve stopnje, zaključek o tem, da so imela ravnanja tožene stranke v zvezi z odgovorom na tožničin poziv glede podpisa nove pogodbe o zaposlitvi elemente trpinčenja, pa je sprejelo na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka to pravico izvajala na neprimeren način, oziroma na način, ki je pri tožnici vzbujal občutke tesnobe in negotovosti. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved podana iz utemeljenega razloga, saj so imela očitana ravnanja tožene stranke elemente trpinčenja na delovnem mestu v smislu določbe četrtega odstavka 7. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 607/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.01.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovoraTožniku je bila po izpovedi njegove zdravnice postavljena diagnoza prilagoditvene motnje, zaradi katere ni bil sposoben za v službo, to pa ne pomeni, da je to utemeljeno opravičilo, zaradi katerega bi moral delodajalec zagovor preložiti, nenazadnje bi lahko tožnik poslal tudi pisni zagovor, česar pa ni. Po drugi strani pa bi delodajalec lahko s preložitvijo zagovora izgubil možnost podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožniku tako ni bila kršena pravica do zagovora, kot to uveljavlja v pritožbi.
VDSS Sodba Pdp 585/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.01.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja - rok za podajo odpovediKer se tožnik v času bolniškega staleža ni nahajal v kraju bivanja, že to dejstvo zadostuje za ugotovitev, da je storil kršitev po 8. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 612/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.12.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanjaOsnovno pravilo, kot izhaja iz drugega odstavka 233. člena Pravil OZZ, je, da mora biti delavec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela na svojem domu. Odsotnost z doma je sicer mogoča, vendar izjemoma (v primerih, ki jih predvideva izpostavljeni člen), pa še to v okviru kraja bivanja. Pravila OZZ izrecno določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno - torej za vsak odhod - potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika. Sodna praksa je glede upoštevanja tega pravila stroga (tudi v novejšem primeru VIII Ips 8/2020, poleg starejših zadev VIII Ips 37/2017 ter VIII Ips 234/2011 in VIII Ips 262/2011, na kateri se je sklicevalo sodišče prve stopnje). Ni torej možno pritrditi tožniku, da je odobritev odhoda iz kraja bivanja lahko konkludentna.
VSRS Sklep II DoR 506/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.12.2020predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlogi na strani delavca - ugotavljanje razlogov za prenehanje delovnega razmerja - pooblaščena oseba - dejansko opravljanje dela - prepoved opravljanja dela - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
VDSS Sodba Pdp 573/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.12.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponarejanje listin - rok za podajo odpovediTožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker je kot bančni svetovalec pri izvajanju bančnih poslov za komitente ponaredila listine oziroma jih je spremenila, zato da bi se take listine uporabile kot prave in sicer tako, da je od strank predhodno pridobila podpise na praznih listih, ko pa je izvajala bančni posel, pa je, namesto da bi stranka posamezen posel podpisala, na to listino z lepljenjem vstavila predhodno pridobljene podpise strank, ali tiskala dokumente na prazne liste, ki so že vsebovali podpis stranke in tako ponarejene listine vstavila v arhive posameznih poslov. Pravilna je ugotovitev, da ima tožničino ravnanje vse zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1, saj je tožnica, kljub temu da je vedela, da tega ne sme storiti, ponaredila pravo listino ali pa jo je spremenila in tako listino uporabila kot pravo. Ker se je zavedala protipravnosti svojega...
VSRS Sklep VIII DoR 192/2020-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.12.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (PZ) - kršitev konkurenčne prepovedi - prepoved škodljivega ravnanja - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizijaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo določbe 37. in 39. člena ZDR-1 v povezavi s 110. členom ZDR-1.
VDSS Sklep Pdp 548/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.12.2020zavrženje tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje odpovedi - fikcija vročitve - dejansko prebivališčeGlede na način vročanja vlog ZPP določa, da v primeru če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se mu pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti (prvi odstavek 140. člena ZPP). V kolikor osebna vročitev ni mogoča, vročevalec pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem predalčniku naslovnika (fikcija vročitve; tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Pri tem sodna praksa poudarja, da ni dovolj, da ima naslovnik formalno registrirano prebivališče na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, ampak mora dejansko bivati v stanovanju, na naslovu katerega se vročitev...
VDSS Sklep Pdp 606/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.12.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost z dela - obveščanje delodajalcaOdpoved sicer tožnici očita naklep, vendar sodišče temu pravilno ni sledilo. Neutemeljeno pa je zavrnilo tožničin predlog za zaslišanje dveh prič - tožničinih bivših sodelavk, da bi izpovedali o tem, kakšen je bil odnos med tožnico in direktorico toženke in ali je bila pri toženki možna praksa odobritve dopusta za nazaj. Sodišče je ob zavrnitvi dokaznih predlogov napačno navedlo, da dejstva, ki jih je tožnica želela dokazovati z zaslišanjem teh prič niso pravnorelevantna za ta spor, ter da glede okoliščin prakse prijave dopusta zadostuje zaslišanje tožnice, direktorice toženke in priče. Gre za delavko toženke, na katero je tožnica v spornem obdobju naslavljala obvestila v zvezi z izostankom (v posledici česar je sodišče ugotovilo, da odpovedni razlog iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan) in jo med drugim prosila tudi za nadomeščanje v času odsotnosti. Vse te okoliščine so po pravilnem opozorilu pritožbe relevantne tudi za presojo...
VDSS Sodba Pdp 354/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.12.2020odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpovedV sodni praksi je protipravno ravnanje delodajalca pripisano le hujšim zlorabam instituta odpovedi. Tožena stranka tožniku pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala docela brez podlage, npr. mimo zakonskih razlogov, z namenom šikane, škodovanja ali iz kakšnega drugega nedopustnega razloga. Prav tako je upoštevala ''postopkovna'' pravila, ki jih delodajalcu nalaga zakon glede podaje odpovedi (tudi z neizvedbo zagovora v skladu z določbo 85. člena ZDR). Tožnik je s svojim ravnanjem spornega dne, ki ga je tožena stranka kvalificirala kot hujšo kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, povzročil, da mu je tožena stranka legitimno podala izredno odpoved. Tožena stranka je zaradi tožnikove kršitve izbrala legitimno sankcijo. Četudi je bilo nato ugotovoljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je bila odpoved razveljavljena, je pomembno, da je bilo tako odločeno le v posledici dejstva, da tožnik za očitano kršitev ni bil odgovoren...
VDSS Sodba Pdp 493/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.2020redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pobot izplačila plače - soglasje delavca - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroškiSodišče lahko presoja le odpoved delodajalca in pri tem ne more upoštevati morebitnih drugih vsebinskih razlogov, ki niso navedeni v odpovedi, pri čemer pa je bistven pogoj za odpoved tudi obrazložitev odpovedi, tako da se delavec lahko zagovarja. Neutemeljen je pritožbeni ugovor glede povzročitve škode in zadržanja terjatve zavarovalnice. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, zavarovalnica ni delodajalec tožnika, zato mu je tožena stranka nepravilno odtegnila sporni znesek, pri čemer tožnik ni dal soglasja za odtegnitev plače v smislu 136. člena ZDR-1. Ob tem tudi ni šlo za zadržanje plače na podlagi sklepa o izvršbi po določilih ZIZ. Pravda je potekala izključno zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ostali zahtevki izhajajo iz navedenega spornega razmerja. Tako je sodišče pravilno odločalo upoštevaje pri tem 155. člen ZPP in tožniku priznalo le tiste stroške postopka, ki so bili za pravdo potrebni v smislu 155. člena ZPP. Tudi zahtevek za izplačilo...
VDSS Sodba in sklep Pdp 406/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.2020nočno delo - bistvena kršitev določb postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - prihod na deloV kolikor sodišče prve stopnje ni hotelo samo ugotavljati števila ur, ki naj bi ga tožnik opravil v nočnem času, čeprav je pravilno povzelo pravne podlage, ki se nanašajo na nočno delo oziroma na plačilo nočnega dela, bi moralo imenovati izvedenca, ki bi opravil ustrezen izračun. Ker je izhajalo iz napačnega stališča, je z zavrnitvijo dokaznega predloga kršilo tožnikovo pravico do obravnavanja pred sodiščem v smislu določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prihod na delo je obveznost delavca po 33. členu ZDR-1, ki med drugim določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Ker tožnik tožene stranke ni obvestil o tem, da bolniška ne bo podaljšana, ni mogel sklepati, da ga bo tožena stranka obvestila o tem, kdaj prične delati. Glede na navedeno...

Izberi vse|Izvozi izbrane