Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3569cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 144/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.04.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravicPritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so v očitanem in dokazanem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja, vključno z naklepom. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. Tožnica kot uradna oseba oziroma javna uslužbenka, ki je vedela, da podatkov, ki so ji dostopni v zvezi z njenim delom, ne sme posredovati nepoklicanim osebam, je izrabila svoj položaj policistke in s tem B.B. pridobila vsaj nepremoženjsko korist.
VDSS Sodba Pdp 125/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.04.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - kršitev navodil zdravnikaSodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnik z izvajanjem vaj v fitnesu, pri katerih je dvigoval palico, ki je sama težka 7,5 kilogramov, z utežmi, ravnal v nasprotju z navodili osebnega zdravnika. V nasprotju z navodili je ravnal tudi, ko je v fitnes nesel palico, težko 10 kilogramov. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 8. alineji drugega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.
VDSS Sodba Pdp 96/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.04.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznostiPritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je očitana kršitev tožnici dokazana. V zvezi s tem so bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica 3. 8. 2019 zatem, ko je pomotoma predčasno zaključila dve hitri blagajni, iz njiju odstranila kaseti z gotovino, o čemer ni obvestila nadrejene delavke, sodelavk, ki so v bližini polnile police, ali varnostne službe, niti kaset z denarjem ni izročila pristojnim osebam, temveč ju je pustila nezavarovani in nenadzorovani v nakupovalni košari pod nedelujočo hitro blagajno, ena od kaset pa je bila nato s strani obiskovalke trgovine ukradena. Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da so pri toženi stranki z zaključevanjem hitrih blagajn običajno pričeli ob 20.15 uri (in ne ob 20.45 uri, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), saj to za odločitev ni bistveno. Bistvo očitka iz odpovedi ni v tem, da je tožnica hitri blagajni zaključila predčasno (kar med strankama sicer niti ni bilo sporno),...
VDSS Sodba in sklep Pdp 103/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.03.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - naklep - reparacijaPritožba tožene stranke utemeljeno opozarja, da bi sodišče moralo opraviti predlagane poizvedbe pri FURS, tožnikovih delodajalcih in pri bankah, pri katerih je imel tožnik odprte račune. Sodišče je dokazne predloge zavrnilo z obrazložitvijo, da je že tožnik sam predložil vse podatke glede svojih prejemkov iz delovnega razmerja in drugih naslovov v relevantnem obdobju od 17. 5. 2018 do 3. 2. 2020, za katero mu je bilo priznano delovno razmerje. Takšno razlogovanje ni pravilno, saj ni mogoče preveriti, ali so to dejansko vsi prejemki, ki jih je v obravnavanem obdobju tožnik prejel in jih je treba odšteti od pripadajočega nadomestila plače tožnika. Posledično je najmanj preuranjena odločitev sodišča v delu, ki se nanaša na dosojeno reparacijo.
VDSS Sodba Pdp 42/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.03.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkovPritožba neutemeljeno navaja, da je očitano kršitev možno šteti zgolj kot lažjo, ne kot težjo kršitev delovne obveznost. Sodna praksa je do tovrstnih kršitev, ko delavec izrabi možnost službenega vpogleda v podatke za zasebne namene, stroga. Teža te kršitve je v zlorabi podatkov, ki so sicer potrebni za izvajanje delodajalčeve dejavnosti.
VDSS Sklep Pdp 122/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.03.2021zavrženje tožbe - zamuda roka - materialni prekluzivni rokRok 30 dni za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok in s potekom takega roka pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha.
VDSS Sodba Pdp 80/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.03.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - huda malomarnost - hujša kršitev delovne obveznostiPred sodiščem prve stopnje med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožnica ob približno 23.00 uri naredila obhod okoli stavbe, da preveri sum, ki ga je zaznala sodelavka, da se zunaj nekdo nahaja, kot tudi ni bilo sporno, da tožnica niti predhodno niti po obhodu ni obvestila varnostne službe ali dežurne ekipe oziroma dežurne medicinske sestre. Protokol upravljanje s tveganji - incidenti določa, da se o incidentu obvesti dežurnega zdravnika in dežurno medicinsko sestro, pri čemer je sodišče prve stopnje iz zapisnika o internem strokovnem nadzoru z dne 19. 8. 2019 ugotovilo še obstoj ustnih navodil, da se o zaznavi dogajanja izven stavbe obvesti varnostno službo in/ali dežurno medicinsko sestro. Tožnica tega ni storila, s čimer je protokol oziroma navodila toženke kršila, hkrati pa je, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, kršila predpise s področja varnosti in zdravja pri delu, konkretno 12. člen ZVZD-1 in temeljno obveznost delavca, ki je bila...
VDSS Sklep Pdp 142/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.03.2021začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatveTožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da je obstoj verjetnosti terjatve izkazan s stopnjo verjetnosti; da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 2. 2021 zaradi vsebinske neutemeljenosti nezakonita. Odpoved je toženka podala iz razloga, določenega v 2. alineji pravega odstavka 110. člena ZDR-1, zaradi naklepoma ali iz hude malomarnosti storjenih hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, in ne zaradi izostankov z dela v smislu razloga za odpoved, določenega v 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala ji je, da je zaradi malomarne najave odpovedi stanovanj za delavce v tujini povzročila škodo v višini 1.600,00 EUR, da se ni odzivala na klice in sporočila drugih delavcev ter da ni pošiljala vlog oziroma prijav za delavce in da je dne 15. 2. 2021 ob 8.00 uri brez pojasnila in opravičljivega razloga zapustila delovno mesto, pri čemer ni hotela predati gesel za dostop niti napisati dopisa glede delovnih viz....
VSC Sklep II Cpg 13/2021Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek24.03.2021imenovanje direktorja - odpoklic direktorja družbe - prisilna poravnavaUvedba postopka prisilne poravnave ima ex lege posledice na pristojnosti organa nadzora ali skupščino insolventnega dolžnika. Učinki uvedbe postopka prisilne poravnave pa veljajo erga omnes, zato jih mora upoštevati tudi sodišče v tem postopku. S predlogom za sodno imenovanje direktorja in za odpoklic ter izbris prejšnjega direktorja predlagatelj ne more obiti določbe prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP o soglasju sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave.
VDSS Sodba in sklep Pdp 76/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov - zmotna uporaba materialnega prava - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaV odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja (nepooblaščen vstop v računalniško vodeno zbirko podatkov) je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, pri čemer ni odločilno, da je bil tožnik zaradi tega oglobljen v postopku o prekršku pred Informacijsko pooblaščenko in da je pred tem uspešno opravljal svoje delo.
VDSS Sklep Pdp 107/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.03.2021zamudna sodba - nesklepčnost tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaTožnica je v tožbi glede odškodnine navedla tako: Na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 je delavec, ki poda delodajalcu izredno odpoved, upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V skladu z 30. členom pogodbe o zaposlitvi je odpovedni rok v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 60 dni. Zato je toženka dolžna tožnici plačati odškodnino v višini dveh bruto plač, kar predstavlja 1.860,60 EUR bruto. Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da za utemeljenost zahtevka manjkajo navedbe o tem, ali je tožnica pred podajo odpovedi izpolnila procesne zahteve iz drugega odstavka 111. člena ZDR-1. Čeprav je šlo, kot izhaja iz pritožbenih navedb, za očitno odpravljivo nesklepčnost, sodišče tožnice napačno ni pozvalo na odpravo nesklepčnosti.
VSL Sklep Cst 96/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.03.2021upravičenje za zastopanja družbe - poslovodja - pogodba o zaposlitvi poslovodje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoklic poslovodje - učinkovanjePritožnik trdi, da se delovne obveznosti E. E. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu E. E. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako E. E. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
VSL Sklep Cst 96/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.03.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoklic direktorja - pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - soglasje sodišča - zastopanje družbePritožnik trdi, da se delovne obveznosti A. A. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu A. A. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako A. A. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
VDSS Sodba Pdp 55/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.03.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - tatvina - hujša kršitev delovne obveznostiPravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem naklepno huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika, zaradi česar je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.
VDSS Sodba Pdp 13/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.03.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - detektiv - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker v času bolezni ni spoštovala navodil lečečega zdravnika.
VDSS Sodba Pdp 49/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.03.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - jemanje podkupnineTožnica je v času od maja 2018 do konec julija 2018 na kliniki B., skupaj z zobozdravnico D.D., obravnavala pacientko E.E. brez napotne listine in mimo čakalnega seznama ter za opravljene storitve, ki niso bile evidentirane in obračunane ZZZS, pacientki obračunalo storitve brez pravne podlage ter prejela in si protipravno prilastila denar v skupnem znesku 920,00 EUR, zato je podan razlog za odpoved, določen v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kršitev obveznosti iz delovnega razmerja pa ima vse znake kaznivega dejanja podkupnine po drugem odstavku 261. člena KZ-1.
VDSS Sklep Pdp 45/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.02.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocenaPritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh s strani tožene stranke postavljenih trditev in sicer, da bi tožnik delo po pogodbi o zaposlitvi lahko opravljal doma, da se prepoved približevanja nanaša le na prepoved približevanja direktorici tožene stranke kot žrtvi nasilja in ne toženi stranki kot delodajalcu. Sodišče prve stopnje s tem v zvezi ni izvajalo dokazov, oziroma o že izvedenih dokazih ni opravilo celovite dokazne ocene, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in odločitev preuranjena.
VDSS Sodba Pdp 36/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.02.2021izredna odpoved delodajalca - zagovor - seznanitev s kršitvijo - hujša kršitev delovne obveznostiSodišče prve stopnje se ni opredeljevalo do vsebine očitanih kršitev, torej do tega, ali je odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 utemeljen, kot tudi ne do tega, ali je podan dodatni pogoj za zakonitost odpovedi po 109. členu ZDR-1 (da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka), saj je ugotovilo, da je odpoved nezakonita že zaradi delodajalčeve ''postopkovne'' kršitve po 85. členu ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 37/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.02.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - rok za podajo odpovedi - policistRok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pričel teči dne, ko je generalna direktorica dejansko ugotovila razloge za izredno odpoved, pri čemer izvajanja notranjega varnostnega postopka ni mogoče šteti, da je bil delodajalec že takrat seznanjen s kršitvami tožnika.
VDSS Sodba in sklep Pdp 630/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.02.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - opravljanje pridobitnega delaTožnik je dne 24. 4. 2019 opravil prodajo lastnih izdelkov, kar pomeni, da je v času bolniškega staleža opravil pridobitno delo. To pa je razlog za izredno odpoved po 8. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Izberi vse|Izvozi izbrane