Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3647cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 483/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.10.2021odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zamudna sodba - nezakonitost odpovediZmoten je pritožbeni očitek, da zaradi tega, ker odpoved ne omenja bolniške odsotnosti in disciplinskega postopka, tovrstne tožbene trditve nasprotujejo listinskemu dokazu (odpovedi), sodišče pa bi moralo postopati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP za odpravo nesklepčnosti. Zatrjevanje fiktivnosti odpovednega razloga predpostavlja, da je bila delavcu odpoved podana iz drugih razlogov, kot so vsebovani v obrazložitvi odpovedi, zato zamudne sodbe ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da so dejstva o dejanskih razlogih za odpoved, na katera se opira tožbeni zahtevek (bolniška odsotnost, disciplinski postopek), v nasprotju s predloženim dokazom (odpoved). Prav tako ni podana nesklepčnost tožbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka....
VDSS Sodba Pdp 493/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonita odpovedSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
VDSS Sodba in sklep Pdp 498/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - zagovor - seznanitev - variabilni del plačeSodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so v obravnavanem primeru obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči seznanitev s kršitvami in zagovor. Ker tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožnik do variabilnega dela plače ni upravičen neposredno na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da delavcu pripada dodatek v skladu s predpisi in internimi akti. Če delodajalec izplačuje delavcu kakršnekoli posebne prejemke ali nagrade (izredne premije, programi udeležbe delavcev v dobičku, ugodnejši pogoji za pridobitev delnic, božičnica) imajo ta plačila naravo prostovoljnih dodatnih plačil delodajalca, s katerimi lahko delodajalec kadarkoli preneha. Delavec od delodajalca ni upravičen zahtevati izplačila takšnih...
VDSS Sodba Pdp 454/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev delovne obveznostiGlede na to, da se pri toženi stranki elektronski sistem za prijavo in odobritev dopusta uporablja že od februarja 2017 dalje, je zaključek sodišča prve stopnje v točki 11 obrazložitve, da je bil tožnici ta sistem dobro poznan, pravilen. Tako bi tožnica morala vedeti, da prijave dopusta ni podala pravilno, ker ni prejela obvestila o odobritvi odsotnosti z dela na svoj elektronski naslov in v svojo pisarno. To bi lahko preverila tudi od doma, saj je imela urejen oddaljen dostop do svoje službene pošte. Poleg tega pa se od vsakega povprečno skrbnega delavca pričakuje, da pred koriščenjem dopusta preveri, ali mu je odsotnost iz tega naslova odobrena. Sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila temeljno obveznost iz določbe 33. člena ZDR-1, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi, saj za izostanek z dela ni imela opravičenega razloga, kršila pa je tudi določbo...
VDSS Sodba Psp 106/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore13.10.2021izredna denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - prijava pri zavodu za zaposlovanjeTožnik je bil od 13. 6. 2019 brezposeln, vendar pri Zavodu RS za zaposlovanje ni bil prijavljen, kar predstavlja izključitveni razlog po 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 13. 3. 2020 in Centra za socialno delo z dne 15. 11. 2019 in priznanje denarne socialne pomoči, zavrnilo.
VDSS Sodba Pdp 400/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2021izredna odpoved - zagovor - pravočasnost odpovedi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiSodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica od 64 v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitanih kršitev delovnih obveznosti, storila najmanj 20 hujših kršitev delovne obveznosti. Tožničine kršitve predstavljajo nedopustne posege v osebnost in dostojanstvo zaposlenih pri toženi stranki, del njenih kršitev pa je finančne narave. Zato je obstajal odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 420/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2021redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlogToženka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, konkretno zaradi ekonomskega in organizacijskega razloga, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe natančno obrazložilo v pritožbi izpostavljen ekonomski razlog, in sicer zmanjšan promet toženke v letu 2020, ki je posledica epidemije in s tem zaprtja gostinskih lokalov, ki jih je oskrbovala toženka. Posledično pa je prenehala potreba po delu nekaterih voznikov. Sodišče prve stopnje do zaključka, da je dokazan v izpodbijani odpovedi zatrjevan ekonomski razlog, ni prišlo zgolj na podlagi izpisanih indeksov prometa, ki jih je predložila toženka, kot to zmotno navaja pritožba. Sodišče se je o tem odpovednem razlogu prepričalo tudi na podlagi skladnih izpovedb zakonitega zastopnika toženke in priče D.D. - vodje toženkine...
VDSS Sodba in sklep Pdp 211/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.09.2021izredna odpoved delavca - plačilo odpravnine - nadure - medsebojni dogovor - regres za letni dopustToženka neutemeljeno vztraja, da tožnik ni konkretiziral odpovednega razloga, zaradi česar se o njem ni mogla izjaviti. V tožbi je navedel, da je odpoved podal iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR‑1, na ta odpovedni razlog (ki določa, da delodajalec delavcu dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku) pa se je skliceval tudi v odpovedi in hkrati navedel, da toženka že najmanj šest mesecev zamuja s plačilom plač. Navedeno je toženki omogočalo, da navede nasprotna dejstva in dokaze, kar je tudi storila. Ugovarjala je, da z izplačili plač ni zamujala, ker je tožniku ves čas plačevala vnaprejšnja plačila plač, kar je dokazovala tudi z listinami, pri čemer pa ni bila uspešna.
VDSS Sodba in sklep Pdp 249/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiTožena stranka je tožnici očitala pet kršitev, in sicer neprimerno obnašanje do strank; da je bila med delovnim časom, v obdobju od decembra 2019 naprej, tudi po več ur na dan, v bližnjem lokalu namesto na delovnem mestu; da si je dne 9. 5. 2020 in 16. 5. 2020 v evidenco delovnega časa vpisala opravičeno odsotnost za vsak dan 7 ur, čeprav ni imela zato pravne podlage; da je nepravilno evidentirala delovni čas; da se ni udeležila sestanka poslovodij v E. dne 20. 5. 2020; da ni sporočila tri dni prej, da bo koristila dopust. S tem je tožnica kršila 33. in 37. člen ZDR-1 ter 10. in 12. člen pogodbe o zaposlitvi.
UPRS sodba III U 57/2019-15Upravno sodiščeUpravni oddelek23.09.2021davčni odtegljaj - obračun davčnega odtegljaja - popravek obračuna davčnega odtegljaja - plačnik davka - davčni zavezanec - vračilo preveč plačanega davka - upravičeni predlagateljKot je pojasnilo Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 286/2017, se v primerih, ko se plačilo davka opravi na podlagi obračuna davčnega odtegljaja, vzpostavi upravnopravno razmerje le med plačnikom davka in davčnim organom, ne pa tudi med davčnim zavezancem in davčnim organom. To pomeni, da davčni zavezanec s predložitvijo popravka obračuna davčnega odtegljaja ne more uveljavljati svojega nestrinjanja z višino davčnega odtegljaja, ki ga je zanj izračunal in odtegnil izplačevalec dohodka. Ravno iz tega razloga mora imeti davčni zavezanec na voljo samostojen postopek, v katerem bo lahko uveljavljal nižjo davčno obveznost. ZDavP-2 takšnega postopka posebej ne ureja. Gre za pravno praznino, ki jo je mogoče zapolniti z uporabo 97. člena ZDavP-2, ki ureja različne primere, v katerih pride do vračila preveč plačanega davka.
VDSS Sodba Pdp 346/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.09.2021odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - nezakonita odpovedNamen zagovora je zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih pojasni ali opraviči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena in da bi bil zagovor sam sebi namen, na to pravico ne more in ne sme vplivati. V obravnavanem primeru bi zagovor lahko prispeval k razjasnitvi okoliščin glede odobritve tožničinega bolniškega staleža in predložitve dokazila o njem.
UPRS Sodba III U 73/2021-11Upravno sodiščeUpravni oddelek17.09.2021COVID-19 - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - povračilo izplačanih stroškov - obrazložitev odločbeDoločbe četrtega poglavja ZZUOOP, ki urejajo ukrep delnega povračila nadomestila plače, omogočajo kombiniranje različnih ukrepov in posledično sofinanciranje upravičenih stroškov iz različnih virov, ob upoštevanju omejitve, po kateri skupni znesek financiranja ne sme preseči nadomestila za stroške plač posameznega delavca in drugih zakonskih omejitev.
VDSS Sodba Pdp 402/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - sodna razveza - denarno povračiloDokazni oceni o tem, ali je tožnik obvestil toženko o razlogu za odsotnost od 6. 11. 2020 od 8.00 ure do 13. 11. 2020, pritožba zmotno očita kršitev 8. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče zaključka, da ni kršil obvestilne dolžnosti, ni oprlo le na njegovo izpoved, ampak je upoštevalo tudi izpoved A.A.. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da za zakonitost odpovedi ni bil izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki zahteva, da upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožba zatrjuje obstoj pogoja s sklicevanjem na izpoved A.A., da je v času tožnikove odsotnosti breme padlo nanj in sodelavce tako, da je A.A. delal nadure, čez nekaj dni pa zaprosil za pomoč iz proizvodnje; s tem so se po navedbi pritožbe preprečile posledice, ki bi jih sicer lahko povzročila odsotnost tožnika. Te...
VDSS Sodba Pdp 386/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - odsotnost z dela - huda malomarnostTožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje stališču, da je v zvezi z odsotnostjo z dela ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik od 22. 8. 2020 dalje glede na odločbo ZZZS zmožen za delo, da mu imenovana zdravnica A.A. ni obljubila ugodne rešitve njegove pritožbe zoper to odločbo, da ga je osebni zdravnik B.B. opozoril na iztek rokov za pritožbo, in da ni nujno, da bo s pritožbo zoper nepodaljšanje bolniškega staleža uspel, ter mu svetoval, naj gre na delo, pravilno presodilo, da tožnik z izostankom z dela od 22. 8. 2020 do 30. 9. 2020 ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno skrbnega delavca. Tožnikovo vztrajanje, da ni ravnal hudo malomarno, ni utemeljeno.
VDSS Sodba Pdp 388/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nezakonita odpovedZa izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka.
VSRS Sklep VIII DoR 115/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predlogaVrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
VSRS Sklep VIII DoR 145/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviVrhovno sodišče ugotavlja, da pogoj iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo predlog za dopustitev revizije.
VDSS Sodba Pdp 382/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - alkoholiziranost - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiPritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2020, ni prepozna. ZDR-1 določa, da mora delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena ZDR-1). Kdaj delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja dejansko ugotovitev, vendar se v zvezi s tem ni mogoče izogniti in spregledati tudi pravne opredelitve posameznih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz 110. člena ZDR-1, saj je tudi ta opredelitev lahko pomembna pri presoji o tem, kdaj je delodajalec takšen razlog ugotovil. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi...
VSRS Sklep VIII DoR 170/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviPredlog se zavrne.
VSRS Sklep VIII DoR 149/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviPredlog se zavrne.

Izberi vse|Izvozi izbrane