Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3569cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0z
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep VIII DoR 103/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviPredlog se zavrne.
VDSS Sodba Pdp 217/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - teža kršitve - hujša kršitev delovne obveznostiPritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ravnanje delavca, ki (očitno) v šali posnema kihanje ali kašljanje, pri čemer po opozorilu sodelavcev s takšnim ravnanjem preneha, in ki negoduje ter preklinja v jedilnici, četudi storjeno v času prisotnosti virusa COVID-19 in četudi morda neprimerno, ne dosega teže hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.
UPRS Sodba III U 286/2018-20Upravno sodiščeUpravni oddelek21.05.2021denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - agrarna skupnost - stranka v postopku - pravna sposobnost - pooblastilo za zastopanje - potrdilo o pravnomočnostiStranka ima pravico zahtevati izdajo potrdila ali spremembo njej izdanega potrdila, organ pa je dolžan, če se z zahtevo ne strinja, o tem odločiti z odločbo. Izdati mora torej upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim zavrne v zakonu določeno strankino pravico po pridobitvi spremenjenega ali novega potrdila, ta akt pa lahko stranka izpodbija v upravnem sporu. Takšna odločba mora imeti sestavne dele, kot jih sicer ima odločba, ki se izda v upravnem postopku. Kot še izhaja iz stališč pravne teorije, bi ob upravičenju stranke, da zahteva spremembo oziroma izdajo novega potrdila, ob očitno ugotovljenih napakah oziroma napačni potrditvi dejstva potrdilo lahko spremenil tudi sam organ, vendar pa v nobenem primeru organ ne more poseči v obstoječe potrdilo tako, da bi ga npr. razveljavil. Upravni organ torej ne more poseči (tudi ne na podlagi pravnih sredstev) v obstoječe potrdilo tako, da bi ga razveljavil ali odpravil. Za obravnavani primer to pomeni,...
VDSS Sodba Pdp 215/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.05.2021izredna odpoved - naklep - huda malomarnost - izostanek z dela - obveščanje delodajalca - nezakonitost odpovediSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni ravnal naklepno in tudi ne hudo malomarno. Toženo stranko je o razlogih odsotnosti z delovnega mesta obvestil, dela po pogodbi o zaposlitvi ni smel opravljati od doma, ker mu tožena stranka tega ni dovolila, zato je posledično zaradi višje sile ostal doma. Ker je toženo stranko o razlogih svoje odsotnosti obvestil, ne obstaja odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki je podan, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Prav tako pa ni podan razlog iz 2. alineje istega člena, saj tožnik ni ravnal naklepoma ali iz hude malomarnosti, ko svojega dela po pogodbi ni mogel opravljati. Tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 9. 4. 2020, nezakonita.
VDSS Sodba in sklep Pdp 204/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.05.2021izredna odpoved delodajalca - nezakonita odpoved - zagovorTožena stranka ni dokazala, da bi tožnika pred podano izredno odpovedjo pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovor, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDSS Sodba Pdp 178/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovediNeutemeljena je pritožbena navedba, da je izredna odpoved prepozna, torej podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Vodja cestninskega nadzora pri toženi stranki ni oseba, ki odloča o delovnopravnih ukrepih tožene stranke, zato je povsem irelevantno, kdaj se je seznanil z okoliščinami primera, tudi če je neposredno nadrejen tožnikoma. Bistvena je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je uprava tožene stranke z razlogi za odpoved seznanila 27. 1. 2020, zato je odpoved, podana 12. 2. 2020, pravočasna.
VDSS Sodba Pdp 145/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - huda malomarnost - zmotna uporaba materialnega prava - hujša kršitev delovne obveznostiSodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno sklenilo, da tožnik s spanjem na delovnem mestu ni opustil skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega mornarja luke. Tožnik je bil kot mornar dolžan skrbeti za plovila v marini, in sicer v obliki predpisanih obhodov, v času med obhodi pa je moral biti na razpolago za primer, da bi bila zaradi težav s plovili v marini potrebna njegova pomoč. Povprečno skrben delavec na takem delovnem mestu ne bi (za)spal, saj se v takem primeru ne bi mogel (zadosti hitro) odzvati in opraviti svojega dela, če bi bilo to potrebno.
VDSS Sodba Pdp 84/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - nezakonitost odpovediPravica do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga, izredne odpovedi) je realizacija pravice do obrambe, s čimer se delavcu zagotavlja možnost sodelovanja in lahko tudi vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Take okoliščine je treba razlagati restriktivno, saj gre za izjemo, dokazno breme glede njihovega obstoja pa je na delodajalcu. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje kot take okoliščine štelo, da je tožnica že oktobra (pred odpovedjo) povedala tožencu, da je ne bo več na delo, in se na njegove pozive tudi po zaključku bolniškega staleža ni več oglašala in ni prišla na delo. Navedene okoliščine, ki pravzaprav pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, niso tiste, zaradi katerih tožencu ne bi bilo treba omogočiti zagovora tožnici.Toženec ni dokazal, da bi se tožnica seznanila s pisno obdolžitvijo in vabilom na zagovor pred datumom zagovora 28. 11. 2019, zato...
VDSS Sklep Pdp 158/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - hujša kršitev delovne obveznostiTožnik je 14. 3. 2020 odšel na Hrvaško, kjer je ostal od 15. 3. 2020 do 29. 3. 2020 in ni prišel na delo v Slovenijo. Niso relevantne navedbe toženke, da tožnik formalno ni imel urejenega prebivališča na Hrvaškem. Tam je doma in odhaja na delo v Slovenijo, toženka pa mu tudi priznava potne stroške v zvezi s tem. Ob prehodu meje 14. 3. 2020 so mu hrvaški mejni organi v skladu z ravno uveljavljenim odlokom odredili karanteno oziroma izolacijo za 14 dni, mu izročili pisno obvestilo o tem, ga opozorili na denarno kazen v primeru kršitve, ter mu naročili, naj pokliče epidemiologinjo. Ta je tožniku dala takšna navodila kot mejni organi - v skladu z veljavno različico predpisa, po kateri se je kot okuženo območje štela Slovenija kot celota. Po pravilnem stališču sodišča so glede tožnika odločilna pravila, veljavna 14. 3. 2020, pogojev vstopa zanj ni mogel spreminjati kasnejši odlok z dne 19. 3. 2020, ki je sicer določil izjemo prehajanja za zdravstvene delavce...
VDSS Sodba Pdp 209/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - zamuda rokaTožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 3. 2019 podala po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, zato je odpoved prepozna in nezakonita.
VSRS Sodba VIII Ips 33/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.05.2021redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - teža kršitve - možnost nadaljevanja delovnega razmerjaPo uveljavljeni sodni praksi je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga lahko zakonita tudi v primeru, če je kršitev, ki je bila podlaga za to odpoved, manjše intenzitete od kršitve, ki je bila predmet (predhodnega) pisnega opozorila iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, vendar je ob ugotovljeni intenziteti kršitve vseeno treba ugotoviti in upoštevati možnost nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa v okoliščinah tega primera pomeni,da za izpodbijano odpoved ni obstajal utemeljen oziroma resen razlog.
VDSS Sodba Pdp 160/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - izguba zaupanja - rok za odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerjaZa zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prvi odstavek 109. člena ZDR-1 določa pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je te okoliščine in interese ugotavljalo izven trditvene podlage toženke. Toženka je tako v sami odpovedi kot pred sodiščem prve stopnje navedla, zakaj z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati, kot dokaz je poleg listine – sklep o prepovedi opravljanja dela z dne 13. 9. 2018, ki ovrže pritožbene navedbe tožnika o nadaljnjem odrejanju dela, v pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2017 predlagala zaslišanje priče D.D.. Na podlagi ocene njegove izpovedi in ob upoštevanju ravnanja, ki ga je storil tožnik, z znaki kaznivega dejanja pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi z 38....
VDSS Sodba Pdp 143/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - policist - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik s tem, ko je kot komandir Policijske postaje F. dne 14. 2. 2015 v službenem času preko službenega gesla vstopil v evidenco operativnih informacij, ki jo policija vodi na podlagi drugega odstavka 123. člena ZNPPol, vpogledal v operativno informacijo in jo posredoval E.E. z namenom, da ga seznani z njeno vsebino, izpolnil vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1. Zakonske znake tega kaznivega dejanja je izpolnil tudi s tem, ko je 2. 4. 2015 ob 19.48.46 uri ter 13. 4. 2015 ob 08.11.12 uri vpogledoval v operativno informacijo policije in s posredovanjem fotografije te informacije E.E. omogočil seznanitev z informacijami, do katerih ni bil upravičen.
VDSS Sodba Pdp 186/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerjaZa odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, za kateri zasebni namen je tožnik uporabil službeno vozilo, ali ga je uporabil za prevzem 100 zaščitnih mask ali pa je z njim peljal stranko (prijatelja) iz hostla G. v F. na letališče A. v Avstriji. Bistveno je, kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, da tožene stranke o uporabi službenega vozila za odhod v Avstrijo ni obvestil in za kaj takega tudi ni imel njenega dovoljenja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Psp 47/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore23.04.2021predčasna pokojnina - zavarovalna doba - kazen zaporaBistvo določbe 546. člena ZKP je vzpostavitev pravnega stanja, ki bi ga le ta uživala, če kazni zapora ne bi bilo in bi bila lahko v tem času zaposlena ali samozaposlena oziroma bi bila delovno aktivna. Tudi Ustavno sodišče RS je večkrat poudarilo, da odškodnine za izgubo delovne dobe ni mogoče dati drugače kot na način, da se vzpostavi delovna doba, ki bi jo oškodovanec v času odvzema prostosti zaradi neupravičene obsodbe pridobil. Slednje je mogoče realizirati le tako, da se delovna doba prizna v ustrezni dolžini in da se vplačajo tudi ustrezni denarni zneski za pokojninsko zavarovanje oškodovanca. Neutemeljena je pritožbena navedba, da v kolikor bi zakonodajalec želel s sprejemom ZPIZ-2, dobo priznano po ZKP obravnavati kot pokojninsko dobo brez dokupa, bi to izrecno določil. Pravilno je zatrjevanje tožeče stranke, da se določilo 546. člena ZKP kot specialni predpis uporablja neposredno. Ne glede na siceršnjo vsebino področne zakonodaje za pokojninsko in...
VDSS Sodba Pdp 126/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - višja sila - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - varstvo otroka - epidemijaV interventni zakonodaji je opredeljena pravica delodajalca, da lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače za delavce, ki so odsotni z dela zaradi višje sile oziroma zaradi varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, to pa ne pomeni, da lahko delavec samovoljno brez soglasja delodajalca izostane z dela v času zaprtja šol, ne da bi izkazal objektivne razloge za nezmožnost opravljanja dela. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tožnik storil kršitev iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pravilna pa je tudi njegova ugotovitev, da kršitve iz 4. alineje istega odstavka istega člena ni storil, saj je toženo stranko obvestil o razlogu svoje odsotnosti.
VDSS Sodba Pdp 98/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.04.2021odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje terjatve - zastaralni rokOZ veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka na nastanek premoženjske škode, ne pa na datum pridobitve dokazov. Posledično so neutemeljene tožnikove navedbe, da je lahko odškodnino uveljavljal 24. 4. 2017 oziroma da je lahko začel teči zastaralni rok šele po pridobitvi dokazov, s katerimi je dokazoval nezakonitost odpovedi. Ker je tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje v navedenem smislu izvedel za vtoževano škodo in toženko kot povzročitelja 16. 5. 2016, je na toženkin ugovor utemeljeno presodilo, da je bila vtoževana odškodninska terjatev na dan vložitve tožbe 1. 10. 2019 že zastarana in je s tem na podlagi prvega odstavka 335. člena OZ prenehala pravica tožnika, da zahteva njeno izpolnitev.
VDSS Sodba Pdp 151/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.04.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznostiKer je tožnik delovno mesto samovoljno zapustil in ker se naslednjega dne na delo ni vrnil, je s svojim ravnanjem (naklepno huje) kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kar ustreza razlogu za podajo odpovedi, določenem v 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 141/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.04.2021plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - renta - invalidSodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da sta ugovora tožene stranke in stranskega intervenienta, da je tožnica upravičena do rente le do prenehanja delovnega razmerja, neutemeljena, saj plačevanje rente ni vezano na trajanje delovnega razmerja, ampak na škodni dogodek. Tožnici namreč škoda ne nastaja zato, ker ni več zaposlena pri toženi stranki, temveč zato, ker je zaradi poškodbe in invalidnosti III kategorije prikrajšana pri zaslužku.
VDSS Sodba Pdp 150/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.04.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnikaSodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je 29. 1. 2020, 30. 1. 2020 in 3. 2. 2020 tožnik kršil navodila pristojnega zdravnika in navodila iz izdanih odločb imenovanega zdravnika ZZZS ter Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je pravilno zaključilo tudi, da razlog za izredno odpoved ni bila tožnikova invalidnost in pogosti bolniški staleži oziroma zavrnitev opravljanja dela v času odsotnosti zaradi bolezni.

Izberi vse|Izvozi izbrane