Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3569cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 252/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.07.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračilo - višinaPritožba se neutemeljeno zavzema za znižanje denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je sodišče prve stopnje odmerilo v višini dvanajstih bruto plač. Na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 je pravilno upoštevalo, da je bila tožnica ob prejemu izredne odpovedi stara 54 let, da ima končano višjo ekonomsko šolo (VI. stopnja izobrazbe), da je bila pri toženi stranki zaposlena 20 let, da zaradi prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti in da je že leto in pol brezposelna.
VDSS Sklep Pdp 264/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.07.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbeTožnik utemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 22. člena Ustave, ker sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov za zaslišanje priče A.A. in za dodatno zaslišanje priče B.B., ter zaradi njune neizvedbe.
VDSS Sodba Pdp 193/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - disciplinska odgovornost - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračiloKadar delodajalec sprejme odločitev o disciplinski odgovornosti in odločbo vroči delavcu, je ta odločitev za delodajalca zavezujoča in za isto kršitev ne more delavcu še izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba Pdp 210/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.07.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - zagovorTožena stranka je dokazala, da je bil tožnik tisti, ki je v času od 3. 1. 2020 do 4. 2. 2020 protipravno odtujil 21 manjkajočih stolov B. črne barve v lasti tožene stranke v skupni vrednosti 19.189,38 EUR in jih prodajal po ceni 400,00 EUR za stol, kar predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba Psp 69/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore07.07.2021pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - nezakonita odpoved - vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnostiKo gre za primere odprave odločbe o priznanju nadomestila med brezposelnostjo na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZUTD je v 1. alineji drugega odstavka 140. člena ZUTD jasno določeno, da ima zavod pravico zahtevati od delodajalca neto zneske denarnega nadomestila izplačanega zavarovancu do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče in torej ne od zavarovanca.
VSRS Sklep VIII DoR 104/2021-8Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.07.2021izredna odpoved - policist - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - okoliščine in interesi strankPredlog se zavrne, ker niso izpolnjeni pogoji iz 367.a člena ZPP.
VSRS Sklep VIII DoR 120/2021-8Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.07.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predlogaVrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
VDSS Sodba Pdp 314/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.07.2021izredna odpoved delodajalca - hujša kršitev delovne obveznosti - seznanitev s kršitvijo - nezakonita odpoved - zagovor - nekonkretizacija očitanih kršitevSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala tožena stranka tožniku pred podajo izredne odpovedi omogočiti zagovor in mu podati pisno seznanitev z očitanimi kršitvami, ki jih je kasneje navedla v izredni odpovedi. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da okoliščine, ki jih je navajala tožena stranka, in sicer nesoglasja med strankama, tožnikova zapustitev delovnega mesta, tožnikovo zanikanje kršitev, ne predstavljajo okoliščin, ki bi toženo stranko razbremenile obveznosti, da tožniku zagotovi zagovor v postopku podaje izredne odpovedi, v smislu drugega odstavka 85. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da so v odpovedi zapisane kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku, časovno, krajevno in po vsebini nekonkretizirane in pavšalne, da na njihovi podlagi ni mogoče presoditi, ali sploh predstavljajo hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot tudi ne njihove pravočasnosti.
VDSS Sodba Pdp 293/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.07.2021izredna odpoved delodajalca - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zagovorČeprav iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožena stranka v zvezi z očitanimi kršitvami sicer formalno vodila "disciplinski postopek", je bistveno, da posamezna ravnanja tožene stranke po vsebini predstavljajo izpolnitev obveznosti pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, ne glede na to, kako je formalno poimenovala listine v zvezi s tem (npr. opozorilo z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vabilo na zagovor o uvedenem disciplinskem postopku, zapisnik o zagovoru o uvedenem disciplinskem postopku, itd.). Tožnik je storil kršitev spolnega nadlegovanja sodelavke in ima njegovo ravnanje vse znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po določbi prvega odstavka 197. člena KZ-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved zakonita.
VSRS Sklep VIII DoR 106/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2021dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predloguRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja, da so podane kršitve delovnih obveznosti, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VSRS Sodba VIII Ips 19/2021Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2021konkurenčna prepoved - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - škodljivo ravnanjeOčitek kršitve konkurenčne prepovedi ne temelji prvenstveno na tem, da imata tožnikova družba in tožena stranka registrirane dve isti dejavnosti, temveč na tem, da se je tožnik ukvarjal z dejavnostjo, s katero se je dejansko ukvarjala tudi tožena stranka. Prav tako ni pomembno, kakšen je bil obseg te dejavnosti pri toženi stranki v preteklosti; bistveno je, da se je tožena stranka s tem ukvarjala. Kršitev konkurenčne prepovedi hkrati pomeni tudi ravnanje, ki delodajalcu materialno ali moralno škodi oz. ki bi lahko škodilo njegovim poslovnim interesom.
VDSS Sodba Pdp 258/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.06.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - goljufija - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nezakonita odpoved - malomarnostOb upoštevanju ugotovljenih okoliščin, zaradi katerih je tožnik kršil 11. člen Navodila 637 in tega, da ni s kršitvijo zasledoval niti dalj časa trajajočega in tudi ne naklepnega oškodovanja toženkinega premoženja, ne gre za take kršitve, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke nerazumno pričakovati, da delovnega razmerja s tožnikom ne bi mogla nadaljevati vsaj do izteka odpovednega roka. Zato je pravilno ugotovilo, da ni izpolnjen dodatni pogoj po prvem odstavku 109. člena ZDR-1.
VDSS Sklep Pdp 248/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2021izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocenaPritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba glede odločilnega dejstva (obstoja soglasja strank za spremembo pogodbe o zaposlitvi) nima jasnih razlogov, oziroma so ti med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve sodbe (podobno kot v prvi sodbi) zaključilo, da se je tožnik z razporeditvami na različna delovna mesta očitno strinjal, saj vse do poziva na izpolnitev obveznosti z dne 14. 12. 2016 kljub dolgoletnemu opravljanju dela servisnega sprejemnika glede vrste dela in višine plače ni imel nobenih pripomb, v 11. točki obrazložitve sodbe pa je obstoj zakonitega razloga za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 utemeljilo zgolj z ugotovitvijo, da tožnik po stališču pritožbenega sodišča soglasja k znižanju plače ni podal. Povzeti razlogi v 10. in 11. točki obrazložitve sodbe so med seboj deloma v...
VDSS Sodba Pdp 257/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiToženak je dokazala, da je tožnik: - v obdobju najmanj od 16. 5. 2019 dalje na območju Policijske postaje K. bodisi od voznikov E. iz Severne Makedonije bodisi od partnerke L.L. tedensko prevzemal še neugotovljeno število potnih listin tujcev tretjih držav in nato na mejnem prehodu M. v potne listine, vedoč da tujci meje ne prehajajo, vtisnil vstopni in izstopni žig mejne kontrole mejnega prehoda N., nato pa tako žigosane potne listine bodisi sam bodisi preko L.L. izročil voznikom E., s čimer je bilo tujcem omogočeno, da lahko navidezno zakonito prebivajo na ozemlju Republike Slovenije in v drugih državah Schengenskega območja, ter - v obdobju najmanj od 16. 5. 2019 dalje kot višji policist vodja izmene na Postaji mejne policije M. po prejemu denarne nagrade od voznikov avtobusnega potniškega prometa E. v potne listine tujcev tretjih držav vtisnil vstopni in izstopni žig mejne kontrole M. ali N., kar je uradno dejanje, ki ga ne bi smel opraviti, ker tujci za prebivanje...
VDSS Sodba Pdp 234/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - neobveščanje delavca o izostankuPo pravilni oceni sodišča prve stopnje tožnik ni z ničemer dokazal, da bi bil v spornem času bolan oziroma v samoizolaciji, s svojim nepojasnjenim izostankom je docela kršil obveznost obveščanja (36. člen ZDR-1), pri čemer pa je spreminjal tudi že same navedbe o tem, koga in kdaj naj bi obvestil o izostanku, zaradi česar ga je sodišče ocenilo kot toliko manj verodostojnega.
VDSS Sodba Pdp 235/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.06.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - kršitev delovne obveznosti - pravočasnost odpovediV izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2016 je toženka tožnici očitala kršitev obveznosti na delovnem mestu referent za javna naročila, ki ima vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ, in sicer ji je očitala, da je v aprilu 2011 in maju 2011 sprejela darilo v zameno, da je ponudniku za oddajo javnega naročila dajala navodila za nezakonito spremembo ponudbe, ki jo je nato vložila med dokumentacijo ponudnikov, s tem pa zanemarila interese svojega delodajalca, da na zakonit in gospodaren način odda javno naročilo najugodnejšemu in ustrezno usposobljenemu ponudniku za najnižjo ceno. S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča je bila tožnica spoznana za krivo navedenega kaznivega dejanja, pri čemer gre za isti historični dogodek, na katerem temeljita obsodilna sodba in odpoved, kot je pravilno uporabo določbe 14. člena ZPP utemeljilo sodišče prve stopnje.
VDSS Sodba Pdp 177/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.06.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznostiIz zapisnika o zagovoru izhaja, da delavec na dejstva v vabilu ni podal zagovora, ampak je podal le predlog, da mu delodajalec poda odpoved iz poslovnega razloga, čemur tožnik niti ne nasprotuje. Tudi pritožbene navedbe tožnika, da sta s prokuristko v vmesnem času od izostanka do odpovedi iskala način prenehanja delovnega razmerja, ki bi bil sprejemljiv za obe strani, nimajo vpliva na presojo odpovednega razloga, pač pa kvečjemu potrjujejo pravilno presojo sodišča prve stopnje o tem, da je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi po 109. členu ZDR-1, kar je sodišče vezalo na izgubo zaupanja (čemur pritožba niti ne nasprotuje) ter na okoliščino, da tožnik niti ni imel več interesa delati pri tožencu.
VDSS Sodba Pdp 187/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - zakonita odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnik od podrejenih delavcev zahteval, da se udeležijo ekskurzije, ki jo je ekskluzivno omogočil eden večjih dobaviteljev tožene stranke (družba I. d. o. o.), da uprava o ekskurziji, ki je bila sprva načrtovana kot brezplačna, ni bila obveščena in da so morali podrejeni delavci za udeležbo na tej ekskurziji koristiti letni dopust, pravilno zaključilo, da je bilo ravnanje tožnika kot vodilnega delavca netransparentno, v nasprotju z notranjimi akti tožene stranke in določbami ZJN-3.
VDSS Sodba in sklep Pdp 149/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.05.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožba - zadržanje izvršitveSodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku tožniku priznalo delovno razmerje pri toženki in reparacijo za čas od 5. 4. 2019 do vključno 9. 5. 2019 in od 1. 6. 2019 do vključno 23. 6. 2019 ter zavrnilo višji tožbeni zahtevek (ki je zajemal reintegracijo in reparacijo od 24. 6. 2019 dalje). Tožnik je zoper drugo izredno odpoved z dne 20. 3. 2019, ki je začela učinkovati z vročitvijo 24. 6. 2019, uveljavljal sodno varstvo. Kadar gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ima slednji glede na določbo tretjega odstavka 24. člena ZJU možnost vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev odločitve o prenehanju delovnega razmerja, tako da javnemu uslužbencu preneha delovno razmerje šele po odločitvi drugostopenjskega organa o njegovi pritožbi zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem ko je tožnik vložil pritožbo zoper drugo izredno odpoved, je bila izvršitev zadržana že na podlagi zakona. Drugostopenjski organ toženke je tožnikovo...
VDSS Sklep Pdp 256/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.05.2021začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatveSodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da terjatev ni verjetno izkazana. Razlogi v prid ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožniku s strani toženke - delodajalca, nezakonita, namreč v tej fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožnik takšni presoji neutemeljeno oporeka in se sklicuje na 8. člen ZPP, ki ureja prosto presojo dokazov. Dokazni standard gotovosti velja za vsebinsko odločanje v pravdnem postopku, ne pa za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, kot jasno izhaja iz zgoraj povzetih določb ZIZ.

Izberi vse|Izvozi izbrane