Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3569cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xNzc=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sklep Pdp 279/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.02.2004začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - postopek pri delodajalcuTerjatev je verjetno izkazana, če delavcu pisna obdolžitev ni bila vročena, razgovor z njim pa je bil opravljen en dan po datumu odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ali od delodajalca dejansko ni bilo mogoče pričakovati, da bo delavcu omogočil zagovor, se bo ugotavljalo v postopku o glavni stvari. Zgolj predvidevanje delodajalca, da je bilo delavcu tako ali tako vse jasno, za opustitev zagovora ne zadošča. Opustitev je utemeljena le v izjemnih primerih, ko obstojajo objektivne okoliščine, zaradi katerih delavcu fizično ni mogoče zagotoviti zagovora (npr. če je v priporu, huje zdravstveno prizadet ipd.). V drugih primerih je delavcu treba dati možnost zagovora. Pred tem ga je treba seznaniti z očitki s pisno obdolžitvijo, ki je podlaga za pripravo zagovora oz. obrambe. V spornem primeru sta bili obe ključni fazi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi opuščeni, zato je terjatev verjetno izkazana. 
VDS sklep Pdp 245/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.02.2004začasna odredba - odpoved delavca - aktivna legitimacijaTožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko vloži le delavec, ne pa tudi delodajalec. V primeru, da bo delavec uveljavljal pravico do odpravnine oz. odškodnine (2. odst. 112. čl. ZDR), bo delodajalec lahko kot predhodno vprašanje v pravdi uveljavljal, da razlogi za izredno odpoved delavca iz 1. odst. 112. čl. ZDR niso bili podani. Dokazno breme v tem primeru bo na delavcu. 
VDS sklep Pdp 1910/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.01.2004izredna odpoved pogodba o zaposlitvi - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - mnenje sindikata - pravica do zagovora1. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o izdaji zamudne sodbe presoditi, ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in svojo odločitev obrazložiti tako, da bo iz nje razvidno, katero materialno pravo je uporabilo. 2. Iz navedb v tožbi ni mogoče zaključiti, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni naveden člen ZDR, na podlagi katerega je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Sprememba organizacije družbe in sprememba akta pa je lahko zakonita podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove glede na določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Zakaj ponujena pogodba o zaposlitvi ni izpolnjevala pogojev po 47. čl. ZDR, iz tožbe ni razvidno. Golo zatrjevanje, da niso bili podani pogoji iz 3., 5., in 6. alinee 29. čl. ZDR, namreč za utemeljenost tožbnega zahtevka ne zadostuje. Tožnik bi moral v tožbi navesti dejstva, s katerimi utemeljuje svoje trditve.
VDS sklep Pdp 2035/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.01.2004izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica do zagovora 15 dnevni rok, določen v 2. odst. 110. čl. ZDR, je materialnopravni rok prekluzivne narave in začne teči od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved.
VDS sklep Pdp 1954/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.12.2003začasna odredba - verjetnost obstoja terjatveNe gre za absolutno kršitev postopka, v kolikor tožnica ni imela 15 dnevnega roka za pripravo zagovora skladno z 280. čl. ZPP. Delodajalec mora delavcu zagotoviti primeren rok za zagovor, kar pa je questio facti v vsaki konkretni zadevi. Tožena stranka s tem, ko je poslala vabilo na zagovor v vednost sindikatu, ni kršila 84. čl. ZDR, saj iz predložene listinske dokumentacije ni razvidno, da bi tožnica zahtevala seznanitev sindikata. Ni več mogoče zadržati učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je že realizirana. 
VDS sklep Pdp 1792/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.12.2003zamudna sodba - vročanje pisanj pravni osebi - tožbeni zahtevek - izrek sodbeVročitev pravni osebi je pravilna, če je pošiljko zanjo prevzela oseba, ki očitno ravna v imenu tožene stranke, celo brez formalnega pooblastila, ta pa takšno ravnanje dopušča. V primeru situacije iz 118. čl. ZDR bi se izrek sodbe sodišča prve stopnje po pravilnem tožbenem zahtevku moral glasiti na ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, tožnici pa preneha delovno razmerje pri toženi stranki določenega dne. Izrek sodbe sodišča prve stopnje je pomanjkljiv, saj govori le o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, vendar ga ne zaključuje, opušča pa tudi ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, brez katere pa pogodba o zaposlitvi ne more prenehati. 
VDS sklep Pdp 1813/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.11.2003izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica do zagovora Če se delavec izrecno ne odpove pravici do zagovora v smislu 2. odst. 83. čl. ZDR, na zagovor pa ne pride, začne teči 15 dnevni rok, določen v 2. odst. 110. čl. ZDR, šele naslednji dan, ko bi delavec lahko podal svoj zagovor.
VDS sklep Pdp 1791/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.2003izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica delavca do zagovora - vtočitev vabila na zagovor po pooblaščencu - roka za izredno odpoved pogodbe - prekluzivni rok1. Verjetnost terjatve (nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pravice do zagovora) ni izkazana, če je tožena stranka delavca na zagovor vabila preko njegovega pooblaščenca, ki se je zagovora udeležil. Odvetnik bi moral z vabilom seznaniti tožnika. Očitki kršitev v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi so konkretizirani in tudi ni zatrjevane šikane oz. samovolje, ki naj bi bila zlasti v tem, da delavcu ni bil omogočen zagovor. 2. Prekluzivni 15 - dnevni rok, ki začne teči za delodajalca od dneva seznanitve z razlogi po 2. odst. 110. čl. ZDR, ni začel teči pred dnem, ki je bil določen za zagovor delavca, saj bi delodajalec od delavca lahko izvedel za nova dejstva glede očitanih kršitev.
VDS sklep Pdp 1702/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.11.2003izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe Nepodpis pisnega odpravka odpovedi s strani direktorja tožene stranke, ob dejstvu, da je istega dne, ko je bila odpoved izdana, direktor podpisal zapisnik o zagovoru tožnika, nima za posledico neveljavnosti odpovedi. Pri presoji zatrjevane zamude 15 dnevnega prekluzivnega roka za izdajo izredne odpovedi po 2. odst. 110. čl. ZDR je pomemben datum izdaje odpovedi, ne pa dan vročitve odpovedi delavcu. Sodišče presoja pogoj sklepčnosti tožbe iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. Če pravna posledica, ki jo tožnik zahteva v tožbi, izhaja iz trditev v sami tožbi, je tožba sklepčna. Pri presoji pogoja po 4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP se sodišče ne spušča v ugotavljanje dejanskih navedb, to je v presojo resničnosti teh navedb oz. dokazovanje v tožbi postavljenih trditev (ker se šteje, da so resnične), ampak presoja le skladnost med tožbenimi navedbami in priloženimi dokazili.
VDS sodba in sklep Pdp 1464/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.11.2003odpoved pogodbe - preklic1. Delodajalec, ki delavcu izroči pisno odpoved, takšne odpovedi ne more kadarkoli enostransko preklicati. Če je namreč delavec odpoved že prejel, je s stališča pogodbenega prava potrebna tudi njegova privolitev v kasnejši preklic odpovedi. V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi takoj preneha pogodbeni odnos med delavcem in delodajalcem, zato mora za ponovno vzpostavitev oz. nadaljevanje takšnega odnosa v primeru preklica odpovedi obstajati soglasje nasprotne stranke (delavca) za takšno nadaljevanje. Isto velja v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je dokončna sprememba delovnopravnega statusa delavca odložena do poteka odpovednega roka. Kljub temu delavec ni dolžan sprejeti preklica takšne odpovedi. 2. V kolikor se delavec ne strinja z redno oz. izredno odpovedjo, lahko vloži tožbo na sodišče z zahtevkom za nezakonitost takšne odpovedi, stranki pa lahko spor rešita z izvensodno poravnavo (s katero se obe strinjata, da preklic odpovedi velja in...
VDS sklep Pdp 1626/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2003začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatvePri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je mogoče doseči zadržanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 85. členu ZDR le, če bi tožnik zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi najprej pri delodajalcu, ob predpostavki, da je dani odpovedi sindikat nasprotoval. Tožnik ni zahteval sodelovanja sindikata v postopku pred odpovedjo, kar pomeni, da sindikat sploh ni mogel nasprotovati dani odpovedi. S tem pa je odpadla tudi možnost, da bi tožnik z izdajo začasne odredbe lahko dosegel zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi, pa čeprav bi izkazal verjetnost obstoja svoje nedenarne terjatve, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po določbi 272. člena ZIZ. 
VDS sklep Pdp 1553/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.10.2003začasna odredba - verjetnost obstoja terjatveZa vprašanje obstoja verjetnosti nedenarne terjatve tožnika je predvsem pomembno, ali je tožena stranka pri dani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovala postopek pred odpovedjo, opredeljen v 83. čl. ZDR/2002 in če so obstajali pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 110. čl. ZDR/2002. 
VDS sklep Pdp 1422/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2003začasna odredba v individualnih delovnih sporih - pogoji za začasno odredbo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitviTudi pri izdaji začasne odredbe po 3. odst. 85. čl. ZDR mora tožnik verjetno izkazati predpostavke, ki jih določa 272. čl. ZIZ za zavarovanje nedenarne terjatve, saj navedena začasna odredba predstavlja le posebno vrsto začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve.
VDSS sklep Pdp 1403/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.09.2003izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - ZDR 2002 - državni uslužbenci - javni uslužbenci - zmotna uporaba materialnega pravaZa postopke (izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem v državnih organih, ki so bili uvedeni po uveljavitvi novega ZDR, vendar pred začetkom veljavnosti ZJU, se uporabijo predpisi, ki so veljali v času uvedbe postopka, torej ZDDO in novi ZDR.
VDSS sklep Pdp 1344/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.09.2003izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - zloraba bolniškega staleža - obvestilo sindikatu - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - ZDR 2002Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi nespoštovanja navodil lečečega zdravnika potem, ko ji je omogočila zagovor, v skladu z določbo 2. tč. 83. člena ZDR 2002. Ker ni razvidno, da bi tožnica zahtevala, da delodajalec o nameravani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvesti sindikat, se ne more v pritožbi sklicevati na to, da bi jo moralo sodišče prve stopnje o tem zaslišati, ko je odločalo o začasni odredbi.
VDS sklep Pdp 1307/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.08.2003začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatvePri ugotavljanju nedoseganja pričakovanih rezultatov dela v smislu 2. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR/2002, se lahko pri ugotavljanju uspešnosti dela vodje službe upošteva daljše časovno obdobje. Zato ni kršena določba 5. odstavka 88. člena ZDR (30-dnevni prekluzivni rok za podajo odpovedi), čeprav je tožena stranka za poslovne rezultate prejšnjega leta vedela že v začetku tekočega leta. Ker je bil postopek redne odpovedi iz razloga nesposobnosti izpeljan skladno z zakonom, terjatev tožnice ni verjetno izkazana. 
VDSS sklep Pdp 1256/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.07.2003prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opozorilo delodajalca - zagovor delavca - obrazložitev odločbe - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nedenarna terjatev - ZDR 2002V primeru izpodbijanja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za sodno uveljavljanje nedenarnih terjatev, zato mora sodišče pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe izhajati iz 272. člena ZIZ. Za vprašanje obstoja verjetnosti tožničine nedenarne terjatve je pomembno, ali je delodajalec spoštoval postopek pred odpovedjo, opredeljen v 83. členu ZDR (2002) in ali sta obstajala kumulativno določena pogoja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 110. člena ZDR (2002). Ker 2. odstavek 83. člena ZDR (2002) uzakonja pravico do zagovora v postopku pred odpovedjo, istočasno pa odkazuje na smiselno uporabo določbe 1. in 2. odstavka 177. člena ZDR (2002), to pomeni, da je tudi v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti ter pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, potrebna neka "pisna obdolžitev" delavca oziroma pisno obvestilo, v katerem bodo navedena vsa relevantna dejstva, ki bodo vsebinsko opredeljevala odpoved....
VDSS sklep Pdp 1257/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.07.2003prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja odločbe - zloraba bolniške odsotnosti - enakost pred zakonom - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nedenarna terjatev - ZDR 2002Verjetnost terjatve ni izkazana, saj so izpolnjeni pogoji po 1. odstavku 110.člena ZDR (2002), izkazan pa je tudi odpovedni razlog po 6.alinei 111. člena ZDR (2002) (zloraba bolniškega staleža). Tožnik, ki ni vključen v sindikat, ni diskriminiran oz. ni slabše obravnavan od delavcev, ki so sindikalno organizirani, čeprav zanj ne pride v poštev 85. člen ZDR (2002). ZDR (2002) tudi delavcu, ki ni član sindikata, daje možnost, da se obrne na inšpekcijo za delo, ki lahko zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za sodno varstvo (oz. arbitražo), v skladu z določbo 3. odstavka 227. člena ZDR (2002), zato ni podana kršitev 14. in 22. člena URS.
VDSS sklep Pdp 1161/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.07.2003prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor delavca - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev - ZDR 2002Ker iz listinskih dokazov izhaja, da je tožena stranka tožnici predhodno vročila pisno obrazložitev in ji omogočila zagovor (2. odst. 83. člena ZDR/2002), ni podana samovolja tožene stranke. Sodišču se ni bilo potrebno opredeliti do predlaganega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 85. členu ZDR/2002, saj tožnica ni izkazala, da je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevala tudi sodelovanje sindikata. Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 85. členu ZDR/2002 je možno le ob predpostavki, da sindikat s svojim obrazloženim mnenjem nasprotuje dani odpovedi.
VDSS sklep Pdp 1145/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.07.2003prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor delavca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nedenarna terjatev - zdr 2002Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po določbi 2. in 6. alinee 111. člena ZDR/2002. Pri tem ni kršila 2. odst. 82. člena ZDR/2002, saj je tožniku dne 6.5.2003 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ker v času bolezni ni spoštoval navodil zdravnika in je opravljal fizična dela. Tožnik je podal zagovor o kršitvah. Tožena stranka ni kršila določbe 2. odst. 83. člena ZDR/2002, ker tožniku ni vročila pisne obdolžitve, saj navedena določba zakona ne govori o obdolžitvi, temveč le o zagovoru delavca v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker tožnik verjetnosti terjatve ni izkazal, tudi zatrjevanje nenadomestljive škode ni odločilno.

Izberi vse|Izvozi izbrane